Davčne novice, marec 2025


ODDAJA OBRAČUNA DDPO, OBRAČUNA AKONTACIJE DOHODNINE IN DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI 

V marčevskih davčnih novicah vas želimo opomniti na roke za oddajo obračuna DDPO ter obračuna DohDej za preteklo leto. Oba obračuna je potrebno oddati elektronsko preko sistema eDavki.

OBRAČUN DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (DDPO)

V skladu z drugim odstavkom 358. člena Zakona o davčnem postopku je zavezanec dolžan predložiti davčni obračun za davek od dohodkov pravnih oseb za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu letu, najpozneje v treh mesecih po koncu koledarskega leta.

Tako mora biti davčni obračun DDPO za leto 2024 oddan najkasneje do ponedeljka, 31. marca 2025.

DAVČNI OBRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE IN DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI (DohDej)

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2024 prav tako predložiti najpozneje do ponedeljka, 31. marca 2025.

Davčni zavezanec, ki želi v obračunu DohDej za leto 2024 obvestiti Finančno upravo RS (FURS) o prenehanju ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, je zavezan od 1. januarja 2025 dalje voditi ustrezne poslovne knjige in evidence, kot je to določeno v 5. odstavku 308. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).


ODPREMA PRVEGA SVEŽNJA INFORMATIVNIH IZRAČUNOV DOHODNINE ZA LETO 2024

Finančna uprava RS bo 31. marca 2025 odpremila prvi sveženj Informativnih izračunov dohodnine za leto 2024.

Informativni izračun dohodnine je sestavljen na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Finančna uprava na osnovi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jih Finančni upravi tekom leta posredovali izplačevalci in zavezanci.

Zavezanec mora Informativni izračun dohodnine natančno pregledati. V kolikor se z izračunom ne strinja oziroma ugotovi, da so navedeni podatki nepravilni ali nepopolni, mora najpozneje v 30 dneh (15. dan od prejema informativnega izračuna, ki se šteje za prejetega/vročenega 15 dni od odpreme) od datuma odpreme Informativnega izračuna vložiti ugovor zoper Informativni izračun dohodnine ter ga vložiti na finančni urad, ki je izračun izdal. V primeru, da se zavezanec strinja s podatki navedenimi v izračunu in ugotovi, da je ta ustrezno sestavljen, mu ni potrebno storiti ničesar. V takem primeru po poteku roka za vložitev ugovora, informativni izračun dohodnine velja za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za davčno leto.

Drugi sveženj Informativnih izračunov dohodnine bo predvidoma odpremljen konec maja 2025.


SPREMEMBA VIŠINE OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA PRISPEVKA OD 1. MARCA 2025 DALJE

Obvezni zdravstveni prispevek se uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Višino obveznega zdravstvenega prispevka določi minister, pristojen za zdravje, najkasneje v februarju, in njegovo višino objavi v Uradnem listu RS. V Uradnem listu RS, št. 12/2025 z dne 26. februarja 2025 je tako objavljena nova višina obveznega zdravstvenega prispevka, ki od 1. marca 2025 dalje znaša 37,17 EUR.

Obvezni zdravstveni prispevek v višini 37,17 EUR se prvič obračuna pri obračunu plač za mesec marec 2025.


VRHOVNO SODIŠČE O OBDAVČITVI DOHODKOV SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN UPORABI 74. ČLENA ZDAVP-2

Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku obravnavalo vprašanje obdavčitve dohodkov samostojnega podjetnika, ki je kot samozaposlena oseba opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je bil edini družbenik in direktor. Sodba št. X Ips 11/2024 obravnava razmejitev med dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz dejavnosti ter določa pogoje, pod katerimi lahko davčni organ spremeni davčno obravnavo dohodkov.

Vrhovno sodišče je odločilo, da lahko davčni organ spremeni pravno opredelitev dohodka le, če predhodno ugotovi, da gre za nedovoljeno davčno izogibanje ali drugo zlorabo, kar omogoča 74. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Pri tem mora presoja temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, to je s ciljem vzpostavitve posebnih okoliščin, ki vodijo do drugačnega obdavčenja od tistega, ki sicer nastopi ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Pri tem zgolj dejstvo, da samostojni podjetnik opravlja delo za svojo družbo, ne zadostuje za drugačno obdavčitev.

Sodišče nadaljuje, da tudi v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja davčni organ ne more kot predhodno vprašanje ugotavljati obstoja delovnega razmerja. Davčni organ tako ne more brez sodbe pristojnega delovnega sodišča za nazaj naložiti niti plačila davkov in prispevkov, kot da bi delovno razmerje z davčnim zavezancem tedaj (v preteklem obdobju, na katerega se nanaša davčni nadzor) že obstajalo.

V skladu s sodbo Vrhovnega sodišča pa lahko davčni organ po tem, ko ugotovi nedovoljeno davčno izogibanje po 74. členu ZDavP-2, dohodek obdavči bodisi kot dohodek iz zaposlitve, prejet na podlagi drugega odvisnega pogodbenega razmerja (2. točka tretjega odstavka 35. člena Zakona o dohodnini – Zdoh-2), bodisi kot drugo vrsto dohodka iz ZDoh-2, upoštevaje okoliščine, ki utemeljujejo, kateri obdavčitvi se je želel davčni zavezanec nedovoljeno izogniti.

Glede na zgoraj navedeno, pričakujemo, da bo sodba vplivala tudi na davčno prakso pri nadzorih izplačil samostojnim podjetnikom z vidika tveganja obstoja odvisnega pogodbenega razmerja.


Kako lahko EY pomaga?

V EY redno sledimo spremembam na davčnem in pravnem področju, vključno z mednarodnimi davčnimi sporazumi in pomembnimi sodnimi odločbami. Za vsa vprašanja v zvezi z davčnimi novostmi, uskladitvami in kako te vplivajo na vas ali vaše podjetje, so vam naši strokovnjaki vedno na voljo.



Naša ekipa davčnih strokovnjakov bo z veseljem odgovorila na vsa vaša vprašanja.

You are visiting EY si (sl)
si sl