DVIG d. o. o., Vrhnika

Namesto Dvigala se je rodil Dvig

Ideja o težkih dvigalih je nastala na zagrebškem velesejmu. Tam je Franc srečal prodajalca dvigal Petra Jakovina, ki mu je svetoval, naj se raje ukvarja z dvigali. O delu z njimi Franc takrat ni vedel ničesar. »Sprva sploh ni razumel, kaj mu želi Peter povedati – da je velika potreba po tem delu in so ugodni pogoji za začetek,« se z nasmehom spominja Franceva žena Mira. Skupaj sta se odločila, da bosta sledila Petrovem nasvetu. »Videla sva priložnost za spremembo. Nisva veliko razmišljala o zaslužku in tudi danes ta ni najino vodilo,« pove Mira.

Iz prevozniških začetkov se je tako leta 1980 rodilo podjetje Dvig. Imenovati bi se sicer moralo Dvigalo, ker pa je bilo to ime že zasedeno, sta se za novo ime, pod katerim je podjetje dobro poznano še danes, odločila zelo na hitro kar pri notarju. Za nakup dvigal so takrat dobili ugoden kredit in jih v nekaj letih odplačali. »Prvo poletje, ko se je začelo delati, Franc še ni imel izpita za dvigala. Bil je povsem brez izkušenj, zato je za pomoč prosil dva strojnika. Tudi delavnic ni bilo, popravila so se odvijala kar pred hišo. Začetki so bili res divji,« razlaga Mira.

Podjetju je šlo dobro in v 90. letih so imeli že šest dvigal in 12 zaposlenih. Mira je poleg svoje službe od vsega začetka vodila knjige v podjetju in skrbela za finance. Poleg tega je pri vodenju knjig pomagala tudi moževim prijateljem, ki so imeli obrti ali podjetja. »Pa ne zaradi denarja. Takrat smo si veliko pomagali med seboj, tudi nama so vedno priskočili na pomoč,« pravi Mira. Poslovne odločitve sta zakonca Jeraj vedno natančno pretehtala skupaj. Velikokrat ju sprašujejo, kaj je njuna skrivnost za uspeh. »Če je vse tako, kot si zamisliš, če je čas pravi ter delo opravljaš dobro, potem bo vse steklo,« je prepričana Mira. »To je bila zmagovita kombinacija. Stvari se ne bi mogle tako odvijati, če ne bi bila starša tako povezana,« doda sin Janez.

Prednost je v ljudeh

Osrednja dejavnost družinskega podjetja Dvig je vezana na gradbeništvo in industrijo. Dvigala in tovornjake sicer uporabljajo bolj v gradbeništvu, ekipo in specialne viličarja pa za industrijske selitve. Izkušenost, vrhunska oprema in znanje pri izvedbi so aduti, s katerimi so si Jerajevi utrli pot do samega vrha.

Janez pove, da izzive rešujejo ljudje, ne stroji. Z veseljem prevzamejo tudi najbolj zahtevne projekte. Prestavljanje in dvigovanje fresk, kipov, kapelic, podmornic ali izredni transport slovenske novoletne jelke iz Kočevja v Rim so le nekateri ekstremni izzivi, ki so jih uspešno izpeljali. So pravi strokovnjaki, ki »nemogoče« projekte spreminjajo v mogoče. »Stranke zelo cenijo naše celostne storitve, ker je vse narejeno pravočasno in v skladu z dogovorom. Oni le povedo, kaj in kdaj mora biti narejeno, in mi poskrbimo za vse. Bolj ko razbremeniš naročnika, prej prideš do dela, saj ti naročnik bolj zaupa,« pravi Franc. Njihov dober glas pa sega tudi preko meja, saj imajo stranke tudi v tujini. Nove stranke v tujini večinoma dobijo prek slovenskih podjetij, a ko vidijo njihovo strokovnost in spoznajo, kaj zmorejo, jim ostajajo zveste.

Sinova uspešno krmarita podjetje

Danes sta Mira in Franc upokojena, vodenje podjetja sta prepustila sinovoma Mihi in Janezu. »Z ženo sva si želela, da bi sinova ostala v podjetju, nikoli pa ju nisva silila, saj to ni dobro za nikogar. Tudi za podjetje ne,« pravi ustanovitelj Franc Jeraj. A sinova sta si želela nadaljevati družinsko zgodbo. S podjetjem sta rastla in vedno pomagala, ko je bila priložnost. »Ker sta bila oče in mama vpeta v podjetje, je nekako logično sledilo, da bova tudi midva zraven, saj sva ob tem odraščala,« pravi Janez. Trenutno so lastniki podjetja vsi štirje. Večinska lastnika sta še vedno starša, a bosta odgovornost lastništva kmalu v še večji meri prenesla na sinova, ki odlično vodita družinsko podjetje.

Oba sinova, Miha in Janez, sta direktorja podjetja, vendar opravita tudi veliko drugega operativnega dela. Miha je več na terenu, Janez pa je bolj v pisarni. Pri vodenju podjetja se odlično dopolnjujeta, saj se zavedata, da oba delata v korist podjetja. »Večje odločitve sprejemava skupaj, včasih se posvetujeva tudi s staršema, ki nama popolnoma zaupata,« pravi Janez. Priznava, da se pojavijo tudi nesoglasja, ki pa jih hitro rešijo. »Ljudje tudi v partnerskih zvezah pričakujejo, da morata biti oba partnerja enaka, a to ne drži. Bolje je, da vsak dela svoje stvari in se oba dopolnjujeta tam, kjer nekdo sam ne zmore,« vzporednico povleče Janez.

Tako kot starša nista silila sinov v podjetje, tudi Janez in Miha ne postavljata nobenih pričakovanj za svoje otroke. Mihova hčerka med počitnicami sicer že pridno pomaga v podjetju, Janezovi otroci pa so še premajhni. »Spoznali se bodo z delom v podjetju, sami pa se bodo odločili, kaj želijo početi v življenju,« odločno pove Janez.

Nenehno izpostavljeni nevarnostim

Kljub temu, da je delo, ki ga opravljajo v Dvigu, lahko nevarno, se s pomanjkanjem zaposlenih ne srečujejo. Verjetno tudi zato, ker prave ljudi, ko jih najdejo, vedno z veseljem zaposlijo, tudi če takrat morda nimajo izrecne potrebe po novih zaposlenih. Zelo dobro namreč vedo, kako pomemben poškodovali zaposleni. Ko si mlad te nič ne ustavi, danes pa me je strah. Delo je lahko nevarno, saj imamo vsak dan v zraku obešenih 100 ton bremen,« doda Franc, ki je tudi sam nekoč rad hodil po robu.

Biti prvovrstni v ponudbi

Cilj vsega, kar v Dvigu počnejo, je strankam zagotoviti občutek miru in varnosti. V prihodnje si želijo še naprej ostati najbolj zaupanja vreden partner svojim najpomembnejšim strankam. Z velikostjo podjetja so trenutno zadovoljni in se ne nameravajo širiti, želijo pa ostati najboljši pri svojem delu in predvsem biti prvovrstni. »Trudimo se biti najboljši, in ne največji. Ne hrepenimo po denarju, ampak po odlični izvedbi in bolj ko je izvedba zapletena, večji izziv nam predstavlja,« pravi Janez. Veselijo se tudi, da se bodo v prihodnjem letu selili v nove prostore, na katere čakajo že več kot 20 let.