Družinsko podjetništvo Slovenija 2022

Težko si je predstavljati, da zmore kdo učinkovito, hitro in zanesljivo zapakirati in prepeljati generator, dimenzij 5,6 m dolžine, širine 5 m, višine 4,3 m in mase 86 ton iz enega na drug konec sveta. Primer transporta generatorja je potekal po cesti do rečne luke na Donavi, z baržo po reki, sledi je preklad v eni od severnih morskih luk na ladjo za ZDA, nato se je organiziral razklad v namembni luki in dostava tovora po cesti do končne destinacije – hidroelektrarne. Podjetje Comark s sedežem v Ljubljani, logist za zelo velike, težke in zahtevne tovore, ki letos obeležuje 30 let, je več kot kos tovrstnim izzivom. V podjetju so specializirani za projektno logistiko in zagotavljajo kakovostne prevoze tovorov izrednih dimenzij ter mas po vsem svetu. V Comarku 61 % prihodkov ustvarijo s tujimi strankami na globalnem trgu, 39 % pa z domačimi strankami, s katerimi sodelujejo predvsem na izvoznih projektih industrijske proizvodnje, pri uvozu pa na transportih investicijske opreme. V sodelovanju s povezanim podjetjem Paklog, specialistom za prekomorsko pakiranje predvsem z leseno embalažo, strankam nudijo celovito rešitev pakiranja in prekomorskih transportov. S povezanimi podjetji ustvarijo skupaj okoli 19 milijonov evrov prihodka in zaposlujejo okrog 80 ljudi. Za to izjemno zgodbo stoji strateg in vizionar Branko Butala, lastnik in direktor podjetja Comark. Njegovo vizijo uspešno uresničujeta in dopolnjujeta tudi sin Klemen in hči Patricija.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Dvigovanje in premikanje helikopterja, kipov, kapelic, kozolcev in postavljanje podmornice v vojaški muzej so nepredstavljivi izzivi, ki so jim kos le redki. Vse našteto in še več zmorejo v podjetju Dvig, kjer že 40 let z izkušeno ekipo strokovnjakov skrbijo za selitve industrijske opreme, transport ter najzahtevnejše dvige v Sloveniji. Zametki današnjega podjetja segajo v 70. leta minulega stoletja, uradno pa ga je Franc Jeraj ustanovil leta 1980. Dvig, ki ima sedež v Sinji Gorici pri Vrhniki in danes zaposluje okoli 40 ljudi, danes uspešno vodita njegova sinova, Janez in Miha Jeraj. Pohvalijo se lahko z največjim parkom dvigal v državi in ponosni so, da jih stranke pogosto pokličejo, ko drugi izvajalci časovno ali tehnično ne morejo ali znajo izvesti projekta. »Smo prva izbira pri projektih, ki zahtevajo individualen pristop in plan dela ter popolno zanesljivost,« pravijo v Dvigu.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Od nekdaj velja, da dimnikar prinaša srečo. Ob srečanju naj bi se prijeli za gumb in ga trikrat zavrteli. Dimnikarsko podjetje EKO DIM za srečo drugih in za varnost domov skrbi že dolgih 70 let, vse od leta 1952. Podjetje se je sprva imenovalo Dimnikarsko podjetje Prevalje in je delovalo na ožjem območju Koroške, z leti pa se je njihovo območje dela bistveno razširilo. V devetdesetih letih so podjetje preimenovali v EKO DIM d.o.o. in uspešno zaključili lastninsko preoblikovanje pod vodstvom Dušana Krebla, ki je trenutno večinski lastnik podjetja. Danes ima EKO DIM sedež na Ravnah na Koroškem in deluje na področju Koroške, Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter tudi širše. Zaposlujejo 20 sodelavcev in so eno večjih dimnikarskih podjetij v Sloveniji. »Dimnikarji morajo imeti izjemen čut za ljudi, saj so eni redkih, ki dandanes vstopajo v naše domove in so praviloma vselej dobrodošli,« izpostavlja Dušan. 

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Herman Rauter, ustanovitelj in danes upokojeni direktor podjetja Hermi, ob pogledu na različne pogorele ali poškodovane stavbe, ki jih je zadela strela, ni mogel in ne more ostati ravnodušen. Pred skoraj štirimi desetletji se je podal v podjetniške vode ter se usmeril v elektromeritve in v obnove strelovodnih inštalacij. Majhno obrtniško podjetje se je razvijalo ter v 30 letih postalo mednarodno uspešno proizvodno podjetje, ki ga danes vodi sin Miran Rauter. S štirimi glavnimi proizvodnimi programi – strelovodna zaščita, prenapetostna zaščita, kabelske police in lestve ter konstrukcijski sistemi za sončne elektrarne – je podjetje s 120 zaposlenimi v Sloveniji in še dvajsetimi v tujini lani ustvarili več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Posebno prednost pred konkurenco jim dajejo lastništva večjega števila patentov, prodoren razvojni oddelek, zanesljiva proizvodnja ter izjemna pred- in poprodajna podpora. Vodilo uspešnega slovenskega podjetja, ki danes domuje v Celju, je že od samega začetka usmerjenost v prihodnost in 'prehitevanja časa'.  

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

»Žerjavi so zelo zanimivi. Po njih lahko brez BDP analize dobiš občutek, na kateri razvojni stopnji je država. So simboli razvoja, brez njih ni gradbeništva,« pravi Andrej Klančar, direktor družinskega podjetja Klančar Žerjavi. So ponudniki različnih dejavnosti, povezanih s temi velikimi gradbenimi konstrukcijami, pa tudi ponudniki njihovih najemov ter različne gradbene opreme. Zaslužni so, da lahko te mogočne konstrukcije mimoidoči opazujejo na gradbiščih marsikaterih ambicioznih in daljnosežnih gradbenih projektov. Mesto direktorja je Andrej konec leta 2008 prevzel od očeta, danes upokojenega ustanovitelja Mira Klančarja. Zgodba tega družinskega podjetja iz Križa pri Sežani je zgodba o vztrajnosti, odrekanju, sodelovanju in zaupanju, ki ne kroji le uspehov na poslovnem, temveč tudi medosebnem področju. Leta 2021 so v svoji ekipi imeli 25 zaposlenih, prihodki podjetja so znašali 4,2 milijona evrov, njihova dodana vrednost na zaposlenega pa je bila v tem letu dobrih 82.000 evrov.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Magneti Ljubljana že od leta 1951 proizvajajo trajne kovinske magnete,  plastomagnete ter magnetne sisteme. V desetletjih delovanja so se prebili skozi marsikatere turbulentne čase, danes pa so trdno zasidrani na svojem področju in z optimizmom zrejo v prihodnost. Podjetje, katerega sedež se nahaja v Stegnah v Ljubljani, stremi k temu, da bi v prihodnje iz evropskega – praktično vsi njihovi partnerji so iz tujine – razvili v globalnega proizvajalca magnetov. Magnete Ljubljana je v družinsko last pripeljal dolgoletni direktor Albert Erman. V podjetju je zaposlena tudi žena Simona, s podjetjem pa so bili, so in morda še bodo na tak ali drugačen način povezani tudi njegovi otroci.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Jernej, Boštjan in Janez so trije bratje, ki so uspešno družinsko podjetje Mizarstvo Jezeršek s Hotavelj prevzeli od pokojnega očeta Karla. Specializirani – a ne omejeni – na izdelavo stopnic se lahko pohvalijo s tem, da so s svojimi izdelki pečat pustili v več kot 40 državah po svetu. Čeprav njihov domet sega krepko onkraj domačega praga, se še vedno zavedajo pomena lokalnega okolja in nepogrešljivosti ročnega dela. Zgodbo tega družinskega podjetja že od samega začetka krojijo tudi drugi – od mame Ane do žen Silvane in Marjete ter zdaj že delno aktivne tretje generacije. 

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

V današnjem času si ne znamo predstavljati dela v kuhinji brez vrečk za gospodinjstvo, alu folije, peki papirja in podobnih pripomočkov. Zakonca Piskar, Tone in Romana, pred 35 leti nista niti v sanjah pomislila, da bodo njihovi izdelki postali tako prepoznavni in nepogrešljivi v vsaki kuhinji. Podjetje Piskar proizvaja polietilenske folije in vrečke, največ za odpadke iz gospodinjstev. Še posebej so prepoznani po dišečih vrečkah za odpadke, vrečkah na drsno zadrgo, vrečkah za mokre dežnike, vrečkah za kužke in za otroške plenice. Kot prvi v Sloveniji so začeli proizvajati vrečke za biološke odpadke, ki so povsem razgradljive in zato primerne tudi za kompostiranje. Pod svojo blagovno znamko imajo na trgu več kot tisoč izdelkov. Petino svoje proizvodnje izvozijo. Njihove izdelke najdemo v kar 10 državah, med drugim tudi čez lužo. So zakoniti zastopniki izdelkov za dom znamk Toppits, Melitta in Cilia, pri njih pa lahko najdemo tudi vrečke in dišave za sesalnike Swirl. Vse to jim ne bi uspelo, če ne bi ves čas stremeli k razvoju novih izdelkov, zasnovanih po željah in potrebah kupcev. Podjetje Piskar, ki ima danes sedež v Sneberjah pri Ljubljani, je leto 2021 zaključilo z okoli 4 milijoni evrov prihodkov ter dobrih 200 tisoč evrov dobička. V podjetje sta poleg Toneta in Romane aktivno vključena sinova Uroš in Matej, pa tudi širša družina Piskarjevih.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Inovativnost in prodornost sta danes v ospredju žagarsko-lesnopredelovalnega družinskega podjetja Solis Timber, ki posluje tako v Evropi kot tudi v ZDA, Afriki in Aziji, žagan les pa izvaža v več kot 30 držav po svetu. Podjetje iz Straže pri Novem mestu je leta 1990 ustanovil Jože Zoran, ki je direktorsko vlogo lani prepustil hčerki Kaji. Ta je bila že od otroštva močno vključena v njegovo delovanje. V času izobraževanja je podjetje za nekaj let zamenjala za tujino in ga po vrnitvi s pridobljenimi znanji in izkušnjami ponesla na novo in še višjo raven. Od njenega prihoda se je število zaposlenih povečalo iz 10 na več kot 30. Leta 2018 so v najsodobnejšo opremo in avtomatizacijo vložili kar 5 milijonov evrov. Kot hitrorastoče podjetje so bili lani tudi nominirani za Gazelo dolenjsko-posavske regije. Z najsodobnejšo opremo za predelavo lesa v Sloveniji danes stremijo k razvijanju kar najbolj optimalnih izdelkov za svoje kupce, prvi v državi pa želijo postati tudi s tehnologijo za izdelavo lesenih sten za izdelavo hiš.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.

Podjetje Vigros je že več kot 30 let vodilni zastopnik in distributer prehrambnih izdelkov v Sloveniji. Poznajo jih veliki in majhni trgovci, gostinci, hotelirji, kuharji v šolah, menzah in bolnišnicah. Skratka vsi, ki skrbijo za bogato trgovinsko in kulinarično ponudbo. Na leto ustvarijo več kot 20 milijonov evrov prometa ter oskrbujejo več kot 1900 zadovoljnih kupcev. Danes lahko z več kot 100 zaposlenimi in z več kot 1700 različnimi izdelki ugodijo željam tudi najbolj zahtevnih kupcev. Tradicijo podjetja, ki ga je leta 1991 so-ustanovil Viljem Šiftar, danes uspešno nadgrajuje njegov sin Matej Šiftar. V družinsko podjetje sta poleg sina Mateja, vključena tudi hčerka Maja Šiftar Benko kot zunanja pravna pomoč ter njen mož Jože Benko, ki dela v komerciali. Pred kratkim se je podjetju v oddelku za marketing pridružila tudi Matejeva žena Andreja Vrečič Šiftar.

Njihovo zgodbo preberite tukaj.