Genis, d. o. o.

Ključni posel v začetnih časih je bil sklenjen s podjetjem Lotus, znanem po svojem programu Lotus Notes (danes HCL Notes), prvi integrirani platformi za elektronsko pošto, skupinsko delo, upravljanje z dokumenti in delovnimi postopki ter razvoj dokumentno usmerjenih aplikacij. »Od tu naprej se je odvilo kar nekaj velikih pionirskih uspehov uvedbe elektronskega internega poslovanja pri nas. Lek, Mura, Sava. Še danes v Savi tako na gumarskem kot turističnem delu uporabljajo ta sistem, s časom smo ga samo nadgrajevali ter se na račun odličnih referenc širili tudi v druge panoge in podjetja,« je zgovoren Stane. Širjenje je bilo zelo uspešno – za delo na projektih e-Računi za SAP v Leku in e-Računi za SAP v podjetju Sava jih je korporacija IBM leta 2001 nagradila s priznanjem za izjemne dosežke. Od ustanovitve se je Genis pri uvajanju sodobnih informacijskih sistemov aktivno povezoval s tujimi svetovalnimi hišami, leta 1997 pa je prevzel tudi zastopanje najpomembnejše svetovne analitske skupine Gartner v Sloveniji. Vodilni analitiki skupine Gartner so prinesli informacije o najsodobnejših pristopih k uvajanju IT v svetu, saj večina večjih podjetij pri svojih odločitvah uporablja informacije skupine Gartner. Marko, Stanetov starejši sin, ki je bil sprva tudi zaposlen v družinskem podjetju Genis, se je kasneje odločil za samostojno pot. Leta 2004 je ustanovil lastno podjetje ter prevzel zastopanje skupine Gartner v Sloveniji. Svojo dejavnost je razširil tudi v Kazakhstan.

Ključni posel v začetnih časih je bil sklenjen s podjetjem Lotus, znanem po svojem programu Lotus Notes (danes HCL Notes), prvi integrirani platformi za elektronsko pošto, skupinsko delo, upravljanje z dokumenti in delovnimi postopki ter razvoj dokumentno usmerjenih aplikacij. »Od tu naprej se je odvilo kar nekaj velikih pionirskih uspehov uvedbe elektronskega internega poslovanja pri nas. Lek, Mura, Sava. Še danes v Savi tako na gumarskem kot turističnem delu uporabljajo ta sistem, s časom smo ga samo nadgrajevali ter se na račun odličnih referenc širili tudi v druge panoge in podjetja,« je zgovoren Stane. Širjenje je bilo zelo uspešno – za delo na projektih e-Računi za SAP v Leku in e-Računi za SAP v podjetju Sava jih je korporacija IBM leta 2001 nagradila s priznanjem za izjemne dosežke. Od ustanovitve se je Genis pri uvajanju sodobnih informacijskih sistemov aktivno povezoval s tujimi svetovalnimi hišami, leta 1997 pa je prevzel tudi zastopanje najpomembnejše svetovne analitske skupine Gartner v Sloveniji. Vodilni analitiki skupine Gartner so prinesli informacije o najsodobnejših pristopih k uvajanju IT v svetu, saj večina večjih podjetij pri svojih odločitvah uporablja informacije skupine Gartner. Marko, Stanetov starejši sin, ki je bil sprva tudi zaposlen v družinskem podjetju Genis, se je kasneje odločil za samostojno pot. Leta 2004 je ustanovil lastno podjetje ter prevzel zastopanje skupine Gartner v Sloveniji. Svojo dejavnost je razširil tudi v Kazakhstan.

Vodenje prevzel v najtežjih gospodarskih razmerah

O kakšnem sistemu pravzaprav govorimo? Genis je razvil dokumentni sistem e-GenDoc, s katerim lahko podjetja vpeljejo učinkovite delovne postopke v vse segmente poslovanja — nabavo, prodajo, organizacijo — primeren pa je tako za srednje velika podjetja kot tudi za podjetja z več tisoč zaposlenimi. »Ključno je, da se noben dokument nikoli ne izgubi, da so vsi na voljo zgolj z nekaj kliki in da je zagotovljena popolna sledljivost. Na ta način se številni postopki v podjetjih pohitrijo, uvede se kompetenčni red, formalno se ve, kdo je odgovoren za kaj, kdo je nekaj naročil, kdo podpisal, kdo prevzel. Namesto tipkanja in računanja se izvaja zgolj kontroling. Vsa ta optimizacija znotraj podjetij prinese večje učinke dela,« družno razložita oče in sin, Stane in Janko Štefančič.

Janko, ki je leta 2013 tudi formalno prevzel vodenje podjetja, priznava, da so mu bili računalniki položeni v zibelko. »V Genisu sem delal, odkar sem postal dijak, šel sem skozi različne naloge, vse poznam do obisti. Računalnik imam v krvi, zato za razliko od mnogih mladih, ki nove tehnologije dojemajo kot nekaj danega, razumem tudi temelje, iz katerih računalništvo in IT- tehnologija izvirata. Prenos podjetja z očeta name, tako z vidika vodenja kot lastništva, je trajal 10 let. Še posebej koristno je bilo, da sem podjetje prevzemal v času velike gospodarske krize, saj sem bil tako že takoj priča poslovanju v težjih trenutkih, ne le v času rasti. To mi pomaga tudi v trenutni situaciji, saj smo bili na krizo gotovo bolje pripravljeni,« se razgovori Janko. 

Med korono je povpraševanje po e-storitvah naraslo

Družba Genis je del industrije, ki je razmeroma dobro prestala prvi val koronavirusne krize. Zaradi področja delovanja so v podjetju prvi val t. i. koronakrize preživeli relativno dobro – ker ponujajo elektronske storitev, povpraševanje po njih ni upadlo, prej nasprotno. So se pa tudi oni morali prilagoditi na spremenjene okoliščine. Tako rekoč vsi zaposleni – teh je nekaj čez 30 – so ostali doma in delo opravljali iz »domačih pisarn«. »Izkazalo se je, da nam ni bilo treba uvajati nobenih dodatnih mehanizmov kontrole, plan je bil narejen, delo dokončano. Naši zaposleni vedo, da vsi delamo za skupni cilj, poznajo našo vizijo in vrednote, zato radi delajo. Je pa res, da jih za presežke in dobro delo tudi nagradimo. Tako finančno kot denimo s fleksibilnim delovnim časom. Če zunaj sije sonce in je popoldne kot nalašč za kakšen izlet v naravo, ne vidim težave, če zaposleni z delom konča malo prej, bo pač jutri ali pojutrišnjem nadoknadil izgubljeno. Je pa jasno: delo mora biti opravljeno v roku. Gre za zaupanje, ki ga je treba zgraditi in ga tudi vseskozi negovati,« o odnosu z zaposlenimi razmišlja Janko.

Posel se medtem razvija naprej, v svetu tehnologij nedvomno s svetlobno hitrostjo. Elektronsko poslovanje oziroma digitalna preobrazba podjetij je danes zgolj osnova. V Genisu podjetjem, ki potrebujejo kompleksnejšo podporo, ponujajo celo vrsto modulov, kot so e-Pisarna, e-Procesi, e-Računi, e-Naročila, e-Pogodbe, e-Seje, e-Sestanki, e-PotniNalogi in še bi lahko naštevali. Ker pa se poslovanje z računalnikov vse bolj seli na pametne telefone in tablice, so že razvili tudi številne rešitve v tej smeri – leta 2015 so denimo ponudili svojo prvo pravo storitev programske opreme v oblaku.

Odprta vrata v tujino

Leta 2000 so v Genisu za državo začeli izvajati celotno prenovo registrov prebivalstva Slovenije. Prvi projekt je bila prenovitev Centralnega registra prebivalcev z bazo podatkov Oracle in omogočanjem spletnega vpogleda v lastne osebne podatke. »V maju 2005 smo vzpostavili delovanje prenovljenih temeljnih državnih registrov prebivalstva (matični – registracija rojstev, smrti, porok; registracija naslovov prebivališč; registracija tujcev; osebne listine – biometrični potni list, osebna izkaznica; volilni imeniki) na najsodobnejši spletni tehnologiji in bazi podatkov Oracle. Začetki vodenja matičnih knjig segajo v čas cesarice Marije Terezije s cerkvenimi knjigami, v času francoske okupacije leta 1812 so bile prvič uvedene civilne matične knjige. Proti koncu 19. stoletja so z zakonom uvedli vodenje civilnih matičnih knjig. Leta 1974 je Slovenija prvič samostojno uredila področje matičnih knjig in istega leta se je začela informatizacija, še vedno pa so se vsi dokumenti hranili v papirni obliki. S celovito prenovo leta 2004 se je prešlo na elektronsko poslovanje. V ta namen smo z naročnikom oblikovali podatkovni in procesni model ter programske specifikacije. Novo razvito programsko opremo smo uvedli v delo upravnih enot ter bistveno skrajšali vrste. Prenovljeni temeljni državni registri so bili pomemben del izjemnega dosežka slovenske e-Uprave, ki je leta 2007 dosegla 2. mesto med članicami EU,« se spominja Stane.

Janko pa doda, da je bilo potrebnega veliko dela, energije, razumevanja ter znanja, da register še danes deluje: »Treba je izvajati tehnološke posodobitve, a samo jedro se od leta 2005 ni spremenilo, kar pove, da so bili temelji res dobri«. Zdi se, da je prav tek na dolge proge zapisan v genom podjetja Genis. »Naš cilj ni 50 ali 100 zaposlenih, v prvi vrsti si želimo stabilnega poslovanja in naravne rasti. Vsekakor nam bo dejstvo, da je covid-19 največji pospeševalec digitalizacije, pomagalo pri naših načrtih za prihodnost. Želimo narediti storitve na spletu, ki bodo širše uporabne, kot so naše dosedanje. Prav tako smo zelo močni na področju nišnih procesov, kar pomeni, da imamo veliko vsebinskega znanja na posameznih področjih, usmerjenih na posamezno branžo. Vrata imamo odprta tudi v tujino. V Afriki, na primer, je še danes evidentirana manj kot tretjina otrok. Združeni narodi imajo pripravljenih pet ali celo več milijard za uvedbo registrov, a izziv je poiskati prave povezave in stkati dobre poslovne odnose z lokalnimi podjetji,« o prihodnosti na glas razmišljata oče in sin. Ker sta si tako enotna, ju vprašamo še, če je Genis tudi osrednja tema družinskih srečanj, saj je v podjetju kot Jankova desna roka zaposlena tudi njegova žena Ana. Janko pove, da je iskanje ravnovesja med delom in zasebnostjo ključno: »Brez podpore očeta in njegovega znanja ne bi bili tu, kjer smo, tudi z ženo nenehno razmišljava o Genisu. A na koncu dneva morava tudi odklopiti ter se posvetiti otrokom in drug drugemu.«