Zavrnitev predlogov oslabitve ESRS in razvoj orodij za lažji prenos in implementacijo IFRS S1 in IFRS S2

Evropski parlament zavrnil predlog oslabitve ESRS

Evropski parlament je nove Evropske standarde o poročanju podjetij o trajnostnosti potrdil v nespremenjeni obliki in bodo predvideno začela veljati januarja 2024.

Z zavrnitvijo predloga o oslabitvi novih Evropskih standardov o poročanju podjetij o trajnostnosti je Evropski parlament dal prosto pot formalnemu sprejetju standardov še pred koncem letošnjega leta. Vsa večja podjetja, ki so subjekti javnega interesa in zaposlujejo več kot 500 ljudi, morajo svoje delovanje z januarjem 2024 začeti ocenjevati v skladu s kriteriji ESRS ter začeti z ustreznim razkrivanjem informacij v letu 2025. Parlamentarna odobritev standardov je nedvomno zmaga za podnebne zagovornike.

Evropska komisija še naprej zasleduje cilj zmanjšanja poročevalski bremen za podjetja

EU ustanove pod vodstvom Evropske komisije ostajajo osredotočene na zmanjšanje bremen poročanja in drugih regulativnih bremen za podjetja v EU. Sem spadajo tudi nova pravila o poročanju o trajnostnosti v okviru Direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD) in Direktive o trajnostnem skrbnem pregledu podjetij (CSDDD), ki ju je Komisija predlagala lani.

V zasledovanju tega cilja je v sredini oktobra Evropska Komisija objavila dve novi iniciativi. Prva se nanaša na preložitev roka za sprejem Sektor specifičnih standardov ESRS za dve leti ter enak časovni zamik pri sprejetju ESRS standardov za neevropska podjetja. To bi pomenilo, da se oba roka, ki sta trenutno načrtovana za leto 2024, prestavita v leto 2026. Druga iniciativa se nanaša na prilagoditev kriterija velikosti podjetij (glede na prihodke in bilančno vsoto) ob upoštevanju inflacije. Nov kriterij definira »velika« podjetja tista, ki presegajo dva od sledečih kriterijev: bilančno vsoto 25 milijonov evrov (v primerjavi s trenutnim kriterijem 20 milijonov evrov), 50 milijonov evrov čistega prometa (v primerjavi s trenutnim kriterijem 40 milijonov evrov) in v povprečju 250 zaposlenih (kriterij ostaja nespremenjen). Navedene spremembe, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja 2024, pomenijo, da bo v skladu s CSRD dolžnih poročati manj podjetij.

V prihodnjih mesecih bodo države članice EU pričele s procesom prenosa v lokalno zakonodajo, kar pomeni, da bodo sprejele zakone, predpise in administrativne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile skladnost s CSRD. EU zakonodaja zavezuje vse države članice, da ta postopek zaključijo do 6. julija 2024. V slovensko zakonodajo Direktivo CSRD prenaša predloga Zakona o gospodarskih družbah, katerega sprejetje se pričakuje v enakem obdobju.

ISSB razvija orodja za lažji prenos in implementacijo IFRS S1 in IFRS S2

Mednarodni odbor za trajnostne standarde (ISSB) je razvil spletni portal Knowledge Hub, kjer bodo zbrani različni viri, ki bodo pripravljavcem pomagali pri implementaciji standardov IFRS S1 in IFRS S2. Poleg tega namerava standarde še pred januarjem 2024 prevesti v 10 jezikov.

Na podnebni konferenci COP23 sprejet nov sporazum

Na podnebni konferenci COP28  v Dubaju so v sredo, 14. 12. 2023, sprejeli sporazum, ki države spodbuja k odmiku od fosilnih goriv. Sporazum COP28 tako predstavlja odločnejšo uveljavitev svetovne zavezanosti, da cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ostaja realna zaveza v določenem časovnem okvirju.

Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C bo potrebno globlje, hitrejše in bolj trajnostno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Če želimo doseči ta cilj, se morajo emisije do leta 2030 zmanjšati za 43 % glede na raven leta 2019 in 60 % do leta 2035.

V sporazumu je zapisana potrojitev globalnih zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev svetovne povprečne letne stopnje izboljšav energetske učinkovitosti do leta 2030. Na konferenci je bil sicer izpostavljen vse večji razkorak med potrebami in dejanskim stanjem globalnega juga, ki za približanje ciljem Pariškega sporazuma potrebuje zadostna sredstva – do leta 2030 države v razvoju za ublažitev potrebujejo 5,9 bilijona ameriških dolarjev, oziroma med 215 in 387 milijard ameriških dolarjev letno.

Sporazum poziva tudi k razvoju tehnologij »z nizkimi emisijami in brez emisij«, vključno z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo, tehnologijami za zmanjševanje in odstranjevanje ogljika, kot so zajemanje, uporaba in shranjevanje.

Sporazum odraža soglasje skoraj 200 držav, zbranih na konferenci, kjer je sicer veliko predstavnikov držav vztrajalo pri ostrejših ukrepih predvsem z vidika opuščanja fosilnih goriv.

Prihajajoči ključni mejniki:

• Januar 2024: V vseh 27 državah članicah Evropske unije bo za prvo skupino podjetij začela veljati direktiva CSRD. Več preberite tukaj.
• Januar 2024: Začelo se bo obdobje veljavnosti za standarde ISSB IFRS S1 in IFRS S2.
• 31. januar 2024: Rok za prvo poročilo za podjetja, ki morajo poročati v skladu z Mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Več preberite tukaj ali prisluhnite, kaj je naša strokovnjakinja povedala za GZS