1. Pravočasna priprava na obvezno revizijo poročanja informacij o trajnostnosti
Podjetja bodo glede na okoliščine morala prvič poročati o trajnostnih informacijah za leto 2024, 2025 ali 2026. Na podlagi naših izkušenj podjetjem priporočamo, naj s pripravami ne odlašajo do uveljavitve zakonodajnih zahtev, temveč se takoj začnejo pripravljati tako, kot da bo za trajnostno poročanje potrebna enaka zanesljivost informacij kot za finančno poročanje.
Pri tem je ključnega pomena, da podjetja pravočasno pridobijo kompetence za razumevanje vpliva direktive CSRD na svojo trajnostno strategijo, korporativno poročanje in na sistem notranjih kontrol ter drugih bistvenih poslovnih procesov. Pomembno je tudi, da zagotovijo povezljivost med finančnim in trajnostnim poročanjem in poskrbijo, da bo ta jasno razumljiva in pregledna za vse deležnike.
V prihajajočih letih bo revizorjevo poročilo o trajnostnih informacijah vsebovalo tudi podatke o skladnosti podjetja s standardi trajnostnega poročanja, skladnosti z zahtevami Uredbe (EU) 2020/852 ter o vzpostavljenih procesih za poročanje. V začetnih letih bodo revizorji podajali omejena zagotovila o poročanih trajnostnih dejavnikih, glede na časovnico, ki je predvidena v zakonodaji, pa je moč pričakovati, da bodo od leta 2028 dalje revizorji izdajali sprejemljiva zagotovila.
2. Pri pripravi poročila v skladu z direktivo CSRD morajo sodelovati vsi oddelki
Evropska Unija želi z regulacijo poročanja o trajnostnosti deležnikom omogočiti celovitejši vpogled v uspešnost in poslovanje podjetij, zato bodo v skladu s CSRD vodstvena poročila na enem mestu združevala tako finančne kot nefinančne podatke. Če želi podjetje pripraviti dobro poročilo, morajo pri njegovi pripravi sodelovati predstavniki vseh oddelkov oziroma področij, ki bodo svoje strokovno znanje znali prenesti v integrirano poročilo. Podjetja se morajo zavedati tudi, da bodo za projekt poročanja v skladu s CSRD najverjetneje potrebovala dodatna sredstva (dodatni zaposleni, zbiranje podatkov, investicija v ustrezne informacijske sisteme, ipd.). Skupina, ki je odgovorna za poročilo, mora imeti jasno zastavljene cilje in predhodno definirati, na podlagi katerih kriterijev bodo projekt poročanja v skladu s CSRD opredelili kot uspešen.
3. Strateška integracija CSRD v poslovanje
Še bolj pomembna kot sodelovanje predstavnikov različnih področij je tudi podpora vodstva. Namen integriranega poročanja, ki združuje klasične finančne kazalnike in ESG kazalnike, je, da podjetje pokaže, kako podjetje prek ESG pobud in trajnostnih ciljev na dolgi rok ustvarja vrednost za družbo. To pa se lahko zgodi le, če vodstvo podjetja razume pomen trajnostnosti in poročanja o trajnostnosti ter ESG kazalnike povzdigne na strateško raven znotraj organizacije. Poleg splošne podpore trajnostnim projektom je pomembno, da vodstvo dobro razume regulativne zahteve, saj bodo le tako lahko sprejemali hitre in ustrezne odločitve, povezane s projektom poročanja v skladu s CSRD.
4. Uporaba informacijskih tehnologij
Pri poročanju in upravljanju obsežnih zahtev direktive CSRD, ki zajemajo več kot 1200 podatkovnih točk in zahtev po razkritjih, je ključnega pomena učinkovit informacijski sistem. Zagotavljanje skladnosti z direktivo CSRD in poročanje v skladu z njo je zapleten projekt, ki pa ga sodobne tehnologije podjetje lahko poenostavijo. Učinkoviti informacijski sistemi podjetjem pomagajo pri oceni pripravljenosti, nastavitvah dejanj in kontrol, dodeljevanju odgovornosti in shranjevanju dokumentacije za potrebe zunanjih zagotovil.