Davčne novice, december 2023

V decembrskih davčnih novicah vas obveščamo o predvidenih spremembah davčne zakonodaje na podlagi potrjenega Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, o sprejetju zakona o minimalnem davku, o  zadnjih dogajanjih v povezavi z CBAM ter o novih slovenskih računovodskih standardih 2024.

ZAKON O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV

V tokratni izdaji davčnih novicah vas obveščamo o spremembah davčne zakonodaje na podlagi novega Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki ga je Državni zbor sprejel dne 13. 12. 2023. Spodnji povzetek sprememb smo pripravili na podlagi besedila predloga zakona, saj končno besedilo sprejetega zakona še ni bilo objavljeno v Uradnem listu.

1.      Zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb: Zakon uvaja začasno povečanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki bo tako znašala 22%. Nova ureditev v veljavo stopi dne 1. 1. 2024, prenehala pa bo dne 31. 12. 2028.

2.      Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic: Za enako časovno obdobje (do konca leta 2028) se uvaja davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki bo znašal 0,2% in bo prihodek namenskega proračunskega sklada. Podobno je določeno tudi za čisti bilančni dobiček Slovenskega državnega holdinga, ki bo v obdobju petih poslovnih let, ki sledijo letu uveljavitve zakona, prav tako postal prihodek namenskega proračunskega sklada.

3.      Obdavčitev obresti fizičnih oseb: Z zakonom se spreminja tudi Zakon o dohodnini (ZDoh-2), in sicer področje obdavčitve vlagateljev, fizičnih oseb, v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 ali 2026. V določbi o oprostitvi v 133. členu ZDoh-2, se seštevek davčnih osnov od obresti od tovrstnih vrednostnih papirjev, tako kot od obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, zmanjša za 1000 evrov. Dohodnina od obresti na denarne depozite in od vrednostnih papirjev izdanih v letih 2024, 2025 ali 2026 se bo izračunala in plačala na letni ravni.

Zakon ureja tudi določena druga področja, ki niso povezana s področjem davkov.

SPREJETJE ZAKONA O MINIMALNEM DAVKU

Državni zbor Republike Slovenije je potrdil Zakon o minimalnem davku (»ZMD«), ki uvaja novo obdavčitev za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji. Minimalna efektivna obdavčitev v višini 15% bo veljala za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov, in sicer za poslovna leta, ki se začnejo po 31. 12. 2023. O tem zakonu smo sicer že poročali v junijski in novembrski izdaji davčnih novičk, ko je bil pripravljen predlog zakona in ko je bil dne 30.10.2023 poslan v obravnavo Vladi Republike Slovenije.

Odbor za finance je na nujni seji dne 11. 12. 2023 obravnaval Predlog zakona, EPA 1190-IX, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Odbor je dopolnjen predlog zakona, v katerega so vključeni rahlo spremenjeni oziroma na novo vloženi amandmaji k členom 3, 48, 65, 66, 70, 73 ter 76 tudi sprejel.

Skladno s 65. in 66. členom ZMD mora subjekt v sestavi, ki se nahaja v Sloveniji, vložiti informativni obrazec za obračun povrhnjega davka pristojnemu davčnemu organu v 15 mesecih po zaključku poslovnega leta poročanja (razen če je tak obrazec že vložil krovni matični subjekt ali drugi imenovan vložniški subjekt). V roku 30 dneh po poteku roka za predložitev informativnega obrazca pa mora subjekt v sestavi še predložiti obračun povrhnjega davka. Davek mora biti plačan v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna.

ZMD bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (trenutno še ni bil objavljen), uporabljal pa se bo za poslovna leta, ki se začnejo z 31. 12. 2023 ali kasneje (izjema pri določbah 15. in 16. člena, ki se začnejo uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. 12. 2024).

ROK ZA PRVO CBAM POROČILO JE 31. 1. 2024

Kot smo poročali v prejšnjih izdajah davčnih novičk, se je s 1. 10 2023 začelo prehodno obdobje za Mehanizem Ogljične Prilagoditve na Mejah (ang. Carbon Border Adjustment Mechanism oz. »CBAM«). Tekom prehodnega obdobja, med 1. 10. 2023 ter 31. 12. 2025, bodo morali uvozniki četrtletno poročati o uvozu blaga ki je predmet uredbe o CBAM (Jeklo in železo (vklj. nekateri končni produkti kot npr. vijaki, matice itd.), aluminij, cement, gnojila, elektrika ter vodik) ter pridobiti dovoljenje za uvoz tega blaga. V tokratni izdaji davčnih novičk odgovarjamo na nekaj pogostih vprašanj, ki se pojavljajo v obdobju pred prvim poročanjem.

Kdo je odgovoren za CBAM poročanje?

Če družba uvaža blago, ki je predmet Uredbe CBAM, je za pravočasno oddajo poročil ter pravilnost in popolnost poročanih podatkov odgovoren carinski deklarant (torej družba sama ali pa njen indirektni carinski zastopnik).

Kdaj moramo oddati prvo poročilo CBAM?

Rok za oddajo prvega kvartalnega poročila je 31. 1. 2024, za obdobje 1. 10. 2023 – 31. 12. 2023.

Katere podatke moramo navesti v poročilu?

Poleg splošnih podatkov o uvozniku, carinskem zastopniku, carinskem postopku ipd., mora CBAM poročilo vsebovati še naslednje podatke:

• Skupno količino uvoženega blaga, ki je predmet Uredbe CBAM
• Skupno količino dejanskih vgrajenih emisij
• Skupno količino posrednih emisij
• Ceno ogljika, ki se plača v državi izvora za vgrajene emisije v uvoženem blagu (vključno z njegovimi ustreznimi predhodnimi sestavinami, kjer relevantno), ob upoštevanju morebitnega rabata ali druge oblike nadomestila, ki je na voljo

Naša družba uvaža blago, ki je predmet Uredbe CBAM občasno ter v manjših količinah. Ali moramo kljub temu oddati poročilo CBAM?

Določene majhne količine uvoženega blaga, ki so sicer predmet Uredbe CBAM, so izvzete iz poročanja. Družbe niso dolžne poročati o uvozu blaga, ki je predmet Uredbe CBAM, če vrednost posamezne pošiljke ne presega 150 EUR.

Moj dobavitelj ni seznanjen z Uredbo CBAM in mi ne zagotavlja potrebnih podatkov. Kaj lahko storim?

Dobro sodelovanje z dobavitelji ter pravočasna priprava na CBAM poročanje sta ključna. Carinski deklarant je odgovoren za pravočasno, popolno in pravilno poročanje ter nosi morebitno kazen za neskladnost s pravili. Glede na to, da bo pričakovano zbiranje podatkov o vdelanih emisijah od dobaviteljev lahko na začetku izziv, je za vse uvoze do 31. 7. 2024 omogočena uporaba ti. privzetih vrednosti, ki jih je objavila Evropska Komisija.

Kakšne so posledice če CBAM poročil ne oddamo pravočasno ali poročamo nepravilne / nepopolne podatke?

Poročanje o vdelanih emisijah blaga, ki je predmet Uredbe CBAM je obvezno od 1. 10. 2023. Za neskladnost z Uredbo CBAM, t.j. ne-poročanje (ali pozno poročanje) in poročanje nepravilnih ali nepopolnih podatkov, je predpisana kazen od 10 EUR do 50 EUR na tono vdelanih emisij uvoženega blaga.

SLOVENSKI RAČUNOVODSKI STANDARDI 2024

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je na predlog Komisije za SRS dne 15. 11. 2023 sprejel nove Slovenske računovodske standarde (SRS 2024) in jih poslal v soglasje Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Komisija za SRS se je za spremembe in dopolnitve standardov odločila, zaradi lažjega branja in razumevanja obstoječih standardov, na določenih mestih pa so bile potrebne tudi večje vsebinske uskladitve z določbami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), saj po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) slovenski standardi ne smejo biti v nasprotju z MSRP.

Pri pripravi novih standardov je komisija za SRS upoštevala, da so slovenski standardi večinoma namenjeni manjšim organizacijam, zato so vključili več poenostavitev v zvezi z razkritji, dodali pa so tudi napotke in pojasnila za lažje razumevanje in uporabo standardov.

Izmed vseh sprememb najbolj izstopa SRS 3 – Finančne naložbe, saj je bil zaradi večjih sprememb v celoti zapisan na novo. Nov standard namreč spreminja način merjenja in razvrščanja drugih finančnih naložb, merjenje finančnega najema pri najemodajalcu ter določene redakcijske spremembe glede načina pripoznanja in odprave pripoznanja finančnih naložb. Nov SRS 3 prav tako vključuje novo določbo glede merjenja naložb v plemenite kovine, kriptovalute in druga podobna sredstva za ohranjanje vrednosti. Te posebne vrste naložb lahko po začetnem pripoznanju meri le po modelu nabavne vrednosti ali po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Po izbiri metode vrednotenja, organizacija računovodske usmeritve glede teh naložb ne sme spremeniti.