Tradicija z jasno smerjo: približevanje modernemu
Gregor je pred osmimi leti vodenje gostilne in poslovanje hiše zaupal direktorici Nataši Farkaš, katere delovno mesto je konec prejšnjega leta prevzel Aleš. »Vesela sem, da smo kot družina zopet skupaj, da dihamo skupaj. Zna pa biti tudi naporno. Aleš je trenutno v zelo grozni situaciji, saj je še v petek imel vse razprodano, pa je moral zapreti vrata,« pravi Katarina.
»Sproti se učim. Strast je, energijo imam, kondicijo pa nabiram,« doda Aleš. Področje gostinstva in glasbe zdaj vidi širše. »Je več kot to, da gostu prineseš obrok,« poudarja. V prihodnosti vidi vrsto možnosti in izboljšav, predvsem pa je zadovoljen, da mu oče in mama pri vodenju zaupata. »Delati moramo v določenih okvirjih, saj so gostje navajeni na tradicijo. Pristopamo pa k vsemu tako kot Sašo h glasbi: rahlo moderniziramo Avsenike, a ostajamo zvesti tradiciji,« opisuje Aleš.
Avsenikova glasba na koncertnih odrih, ne samo na veselicah
S svežo generacijo pa ne napredujejo samo gostinstvo in dogodki, temveč tudi glasbena dediščina, ki je pomembno poglavje v knjigi uspeha družinskega podjetja. Sašo, prvorojenec Katarine in Gregorja, ki s svojim Ansamblom Saše Avsenika redno nastopa v gostišču Jožovc, je že od majhnega gojil ljubezen do narodnozabavne glasbe. »Z očetovo podporo sem obiskal strica Vilka, ki me je ogromno naučil,« pravi Sašo, ki je svoj prvi album posnel leta 2009, ko je postal polnoleten. Zaradi imena Avsenik so s položaja predskupine hitro napredovali na glavne odre. Narodnozabavno glasbo barvajo s svojimi čopiči. »Morda moderniziranje ni prava beseda, boljša je približevanje,« meni Sašo.
Avsenikovo glasbo lahko na koncerte odre – in ne samo na veselice – postavimo zaradi kakovosti zvoka, vrednot (družina, okolje, narava, poštenost, delo) in pozitivnega odnosa, poudarja Sašo, ki dodaja, da je bil njegov dedek Slavko izjemen glasbenik. »Skupaj z Vilkom sta ustanovitelja narodnozabavne glasbe, skozi katero sta rada opevala tudi lepote Slovenije, morda najbolj poznana pa je pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, iz leta 1973. Takrat je bil to povsem nov zvok, slovenska identiteta in domačnost,« navdušeno opisuje. Skladba Na Golici velja za eno od največkrat predvajanih instrumentalnih skladb na svetu, Ansambel bratov Avsenik pa se je letos znašel tudi med nominiranci za nagrado državljan Evrope. Z glasbo je prepredeno tudi življenje Monike, ki poje v znamenitem Perpetuum Jazzile, na odre pa je stopila tudi z ansamblom starejšega brata. »V zadnjem letu dedkovega življenja sem se zelo povezala z njim. Začela sem odkrivati njegovo glasbo ter v njej našla smisel in zgodbo, ki jo je toliko let gradil,« pojasnjuje Monika.