Skupina Smart Com

Prava vizija, ki je zaživela šele na svojem

Leta 1989 je Zdenkin mož Filip Remškar st. v Iskri, kjer je zadnjih 15 let skrbel za zastopstvo tujih podjetij, direktorju predstavil poslovni načrt s svojo vizijo. V njej zastopništva ni čakala svetla prihodnost, zato je predlagal, da se usmerijo v integratorstvo. Njegov predlog je bil zavrnjen. Ker sta bila že Filipova starša podjetnika – oče je vodil obrt s hladilniki, mati pa je bila oblikovalka s svojo modno galerijo v Slonu –, je tudi on sledil nemirnemu podjetniškemu duhu ter leta 1990 ustanovil družbo za komunikacijske in informacijske sisteme Smart Com. »Imel je pisarno s pisalnim strojem, ko je začel s prodajo modemov. Ker sva že imela družino, je razmišljal preudarno. Določil si je preizkusno dobo enega leta, če mu v tem času ne bo uspelo, si bo našel službo,« se začetkov spominja Zdenka. Njegova velika prednost je bila poznavanje domačega trga in ponudbe tehnologije v tujini. Po enem mesecu je zaposlil prvega sodelavca, do konca leta jih je bilo v podjetju že pet. V naslednjem letu je podjetje zaposlovalo devet ljudi. Po treh letih se je podjetju pridružila tudi Zdenka: »'Menjala bom službo, ali me vzameš?' sem ga vprašala. Sprva je imel nekaj pomislekov z vpletanjem zakona v posel, ampak me je sprejel na trimesečno preizkusno dobo. Čutila sem odgovornost, da moram storiti več kot kjerkoli drugje. Najela sem profesorja za mentorstvo pri financah in prevzela svojo prvo nalogo.« Kako sta šla skupaj zakon in posel? »Od prvega dne je bil najin odnos v poslu posloven. On je vodil ter bil odgovoren za trg in nove produkte, jaz pa sem bila odgovorna za vse drugo. To nama je zelo dobro teklo vse do zadnjega dne, ko sva skupaj delala,« pravi Zdenka. 

Ponudiš znanje in ustvariš potrebo

»Mož je bil vizionar. V tistih prvih letih smo izobraževali trg in si tako odprli možnost grajenja prvih hrbteničnih omrežij na trgu,« Smartcomovo zgodbo nadaljuje Zdenka. Podjetje je v devetdesetih letih delovalo tako, da so na trgu najprej ponudili znanje, potem pa še opremo. Pripravljali so izobraževalne delavnice o tehnologijah ter dopolnilna znanja o financah, projektnem vodenju in drugih veščinah, potrebnih v njihovem poslu. Danes je Smart Com krovno podjetje v skupini, ki jo tvori skupaj še s tremi spin-off podjetji: DSC, Beenius in Optisis. Dve hčerinski družbi imata podjetji tudi v tujini: eno v Bolgariji, drugo v Avstriji. Na ravni skupine pokrivajo področja distribucije, sistemske integracije in razvoja, vse na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Skupina Smart Com zaposluje 150 sodelavcev, kar 30 do 35 zaposlenih, večinoma programerjev in nekaj elektrotehnikov, dela na področju razvoja. »Smo zagnani, imamo zelo veliko energije in razmišljamo, kako skupino okrepiti ter se še bolj preusmeriti na tuje trge z neko večjo dodano vrednostjo. 

Na družinski izlet s poslovnimi partnerji

»Tako podjetje kot mlada družina potrebujeta veliko časa. Midva sva to vedno povezovala. Včasih so nam na družinskih izletih družbo delali tudi partnerji. Če je bila v nekem trenutku prednost družina, sva se posvetila njej; če je bilo podjetje, pa obratno, medtem ko sta bila fanta vedno prisotna,« pravi Zdenka. Sinova sta prvo plačano počitniško delo opravljala pri selitvi podjetja. »Sam kot srednješolec, Filip pa še osnovnošolec. Kmalu sva dobila tudi prve zadolžitve v podjetju. Jaz sem bil v tajništvu, Filip pa v servisu. Že takrat je bilo razvidno, da sva si različna in z drugačnimi željami,« pripoveduje Jure. Oba z bratom sta se pri svojih zgodnjih 20 letih resneje vključila v podjetje. Jure, po izobrazbi pravnik, je začel leta 2004, ko se je vključil v Smart Inkubator za spodbujanje internega podjetništva. Tri leta pozneje se mu je po končani ekonomski fakulteti pridružil tudi Filip. Slednji je prevzel odgovornosti in zadolžitve prodajnika, Jure pa nabavnika. »Ne glede na to, ali je sodelavec družinski član ali ne, mora biti na svojem področju dober. Takoj, ko tvoj otrok nastopi službo, postane tvoj sodelavec. Drugače ne more delovati in ljudje se tega zavedajo,« razmišlja Zdenka. 

Za lažje razumevanje in sodelovanje pri delu v podjetju so skupaj opravili šolanje managerskih veščin. Namen tega je bil, poleg spoznavanja vodstvenih znanj in kompetenc, predvsem sprejeti otroka oziroma starša kot sodelavca na projektih in v poslu. »Z bratom sva imela srečo, da naju je kolega povabil na združenje družinskih podjetij, ki nama je razširilo obzorja. Od takrat drugače gledava na družinsko podjetništvo,« se spominja Filip. Da so poslovno nadaljevali kot enakovredni partnerji, so morali najprej opredeliti odnose in vzpostaviti mehanizme za uspešno medgeneracijsko sodelovanje – v obliki nekakšnega korporativnega upravljanja družinskega podjetja z elementi družinske ustave. »Sčasoma sva dobila več znanja o družinskem podjetništvu, ki sva ga prenesla v podjetje za lažjo formalizacijo prenosa lastništva in vodenja,« razlaga Jure, ki priznava, da so imeli družinski člani kot sodelavci sicer različne poglede, ki pa nikoli niso vodili do nesoglasij. Leta 2012 se je Zdenka upokojila. Še vedno je solastnica podjetja, ampak odločitve prepušča sinovoma. Kar pa je po Juretovih besedah lahko tudi dvorezen meč: »Ko si nekoliko mlajši, to ni najbolje. Lažje bi bilo, če bi ti nekdo povedal, kaj storiti, vendar si kmalu vesel, da lahko udejanjaš lastno vizijo.«  

Licencirajo po vsem svetu 

Pri razvoju novih produktov so usmerjeni na področja interaktivne televizije, pametnih omrežij in interneta stvari, kjer ravno razvijajo platformo, ki omogoča preslikavo analognih stvari v digitalne. Leta 2013 so prejeli tudi nagrado EuroCloud Slovenia za najboljšo storitev v oblaku.

Njihov produkt Beenius je sčasoma postal tako izpopolnjen, da je dobesedno šel »na svoje« – postal je svoje podjetje in danes na svetovnem trgu ponuja programske rešitve za interaktivno televizijo. Približno 60 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujih trgih. Tisti del prihodkov, ki je vezan na distribucijo in prodajo, ima razmeroma majhne marže, medtem ko je pri Beeniusu s prodajo licence ravno obratno. Gledano prihodkovno so njihovi najmočnejši trgi držav nekdanje Jugoslavije ter Bolgarije in Avstrije, v manjši meri tudi Poljske, Madžarske, Albanije, Nemčije in Švice. »Beenius ima projekte v dvajsetih državah sveta. Veliko delajo v Latinski Ameriki, Afriki, Mongoliji in na Bližnjem vzhodu. Trg je nekako ves svet,« opredeljuje Jure. Njihova ambicija je pokrivati celotno regijo. 

Vzgajati in rasti s podjetniškim duhom

»Pri nas se zelo pozna projektna dinamika. Lani je imela družba veliko prihodkovno rast, letos pa bodo prihodki nekoliko nižji, okoli 30 milijonov evrov, v primerjavi z lanskimi 32-imi. Srednjeročni načrti nakazujejo na večjo rast predvsem v letih 2017 in 2018,« svetle obete napoveduje Jure. »Vsako podjetje mora sprejemati nove izzive in mora znati skočiti v spremembe. Če tega ne pridobiš z vzgojo, potem iščeš ustaljeno delo, kjer bodo vsi procesi znani in vsak dan definirani. Sicer pa prej ali slej poiščeš zase tisti draguljček, ki mu rečeš svoje podjetje,« razmišlja Zdenka.

»Precejšen del gospodarstva predstavljajo družinska podjetja, zato je zelo pomembno, kako se bomo razvijali naprej. Še posebej, ker prihajamo v zanimivo obdobje v slovenskem družinskem podjetništvu, ko se začenjajo prvi prenosi lastništev. Držati moramo skupaj,« svoje razmišljanje pristavlja Filip. Pritrjuje jima tudi Jure: »Bistvo podjetništva je, da svojim otrokom priučiš podjetniškega duha.«