Jezeršek d.o.o.

Vsaka prireditev mora dati novo prireditev

Zgodovina družine Jezeršek je že od začetka povezana z gostinstvom. Franc Jezeršek je bil vodja šolskih delavnic na gostinski šoli v Ljubljani, njegova žena Sonja pa strokovna učiteljica na isti ustanovi. Njegove ambicije so kmalu presegle raven srednje šole, zato se je leta 1981 –pri 35. letih – kar čez noč odločil, da gre na svoje. »Takrat je bila družbena prehrana zelo pomembna; vsaka tovarna je morala poskrbeti za svoje delavce. Sodelavce v šoli sem prepričeval, da je to donosen posel; vendar smo na koncu samo midva z ženo in sodelavko Alenko kuhali ter dostavljali malice v bližnje tovarne in obrtne delavnice. To je bil krasen posel,« se spominja Franc. Ob občinskem prazniku so skuhali golaž za sto ljudi, veliko naročil  pa je njihovo dejavnost v nekaj letih spremenilo in razširilo. »Catering je bil tržna niša, ki je nihče ni pokrival. Mi smo ga razvijali, na trgu smo bili prvi in deset let sami. Vedno sem govoril, da mora vsaka prireditev dati novo prireditev – na vsaki prireditvi je bil nekdo, ki je jutri, čez nekaj mesecev ali eno leto potreboval naše storitve,« pove Franc ter dodaja, da jim je več posla in dodatnega zagona dala tudi osamosvojitev Slovenije. Leta 1994, ko so bili že prepoznavni, so v Sori pri Medvodah zgradili Hišo kulinarike. Ta širokopotezni projekt jim je več kot uspel, saj so hišo nadgrajevali vse do leta 2007, ko so kupili še najbolj prepoznavno stavbo podjetja – Dvor Jezeršek. »Razpadajočo domačijo smo kupili in obnovili, potem pa je nastopila kriza. Potrebna je bila racionalizacija podjetja in s trdno voljo nam jo je uspelo prebroditi,« razlaga Franc. Danes ima podjetje poleg omenjenih dveh lokacij svojo restavracijo še na Blejskem gradu, kjer poleg čudovitega razgleda lahko razvajate tudi svoje brbončice. 

Žepnino so si bratje Jezeršek služili sami

V družini Jezeršek so kar štirje sinovi in prav vsak od njih je svoje življenje posvetil družinskemu podjetju. Kot pravijo sinovi, jih v to ni silil nihče, najmlajšega Martina so celo prepričevali, naj gre raje študirat kaj drugega. »To, da smo vsi štirje zašli v družinsko podjetje, se je zgodilo popolnoma po naključju,« pove Luka, ki je v podjetju vodja kuhinje. »Otroci,« pripoveduje Sonja, »so bili večino časa zraven naju z možem in vsi skupaj smo sodelovali na dogodkih – od priprave, kuhanja do pospravljanja. Kljub pomanjkanju časa sem si vzela čas za štiri majhne otroke. Naredili smo jim kuharske uniforme, da so prišli na prireditev in se tudi pokazali gostom.« Tudi to je pripomoglo, da so se vsi počutili vključene.

Žepnina v družini Jezeršek ni obstajala, vsak si je svoj denar prislužil z delom v podjetju. Ob prenosu lastništva so se soglasno odločili, da podjetja ne bodo »razbijali« in po posameznih objektih razdelili med sinove, ampak da bo ostalo enotno, znotraj njega pa so vsakemu posebej razdelili posamezne funkcije. Starša sta se sicer popolnoma umaknila iz lastništva, vendar njuni nasveti še vedno pridejo prav tudi sinovom. »V podjetje sta seveda še vedno vključena, kar je nekaj normalnega. Oče velikokrat reče: 'Jaz mislim tako, vi pa naredite po svoje.',« dodaja Jure, poslovni direktor Jezeršek gostinstva.

Njihov skupni uspeh temelji na uspešni komunikaciji. »Prednost družinskih podjetij je v tem, da si vsak v vodstvu pove, kar mu gre. Včasih je vse skupaj videti 'grdo', vendar se potem znamo tudi pogovoriti in zadevi priti do dna,« medsebojno odkrito komunikacijo opisuje Martin.

Pet dogodkov v petih različnih državah v enem dnevu

Poleg bratov Jezeršek je v vodstvu podjetja še krog tesnih sodelavcev. Pred prenosom lastništva so celo razmišljali, da bi določen del dali zaposlenim, vendar so se zaradi pomanjkanja izkušenj, predvsem pa zaradi štirih, podjetju popolnoma predanih sinov, odločili drugače. Delo je zastavljeno tako, da ni nihče od njih nepogrešljiv. Franc pove, da je bil včasih prisoten na vsaki poroki in je vodil protokol, danes pa zaradi obsega dela to ni več mogoče. »V cateringu sta dobra hrana in dobra pijača nujni! To je svojevrstna vstopnica, ki jo moraš imeti, da lahko vstopiš na ta trg. Ampak bistvo je v energiji. Mi smo, recimo, v enem dnevu izvedli pet dogodkov v petih različnih državah,« ponosno povejo Jezerškovi.

Filozofija podjetja je, da zaposlene opolnomočijo do te mere, da na dogodkih lahko shajajo tudi brez šesterice Jezerškovih. »Družina Jezeršek ni samo šest ljudi, ki nosijo ta priimek, ampak so to tudi ljudje, ki v podjetju delajo in se z njim poistovetijo. Na vsakem dogodku imamo vodjo dogodka, ki je tam šef. Takrat tudi mi poslušamo njega,« še pove Franc. S podjetjem Jezeršek redno sodeluje 70 ljudi. Obseg dela pa je tolikšen, da je s podjetjem samo v prvi polovici letošnjega leta sodelovalo kar 250 zunanjih sodelavcev. Hitri obrat in prilagajanje potrebam trga sta zanje, po Rokovih besedah, veliko lažja, saj je njihov posel že utečen. »Danes je s cateringom skoraj nemogoče začeti na novo. Že jutri lahko dobiš naročilo za postrežbo tisoč ljudi, pa nimaš nobenih izkušenj …« nam pojasni Rok. Največja prednost podjetja je, po besedah Luke, prav raznolikost delovnih mest, saj lahko prav vsakega od sodelavcev umestijo na mesto, kjer se bo najbolj izkazal.

Postregli 75 tisoč gostov v 17 dneh

Lani je podjetju kar petino petmilijonskega dohodka doprinesel izvoz, kar je za storitveno dejavnost zelo veliko. Načrti so za letos ostali podobni, ob zavedanju, da v njihovem poslu investicijski cikli zelo nihajo, saj lahko že samo trije večji kongresi prinesejo ali pa odnesejo ogromno denarja. »Spremembe med najboljšim in najslabšim mesecem se gibljejo okoli 1  proti 10, tedenski promet pa je v razmerju 1 proti 100. Razlike so res velike,« poudari Jure, ki dodaja, da so njihove izkušnje s tega vidika še kako pomembne. »V cateringu je razlika v tem, da prodajaš kapaciteto, zato prilagodljivost različnim situacijam in 35-letne izkušnje pomenijo zelo veliko. Z izzivi smo rasli, nanje se dolgo časa pripravljamo in so nam v največje veselje. Med Eurobasketom 2013 v Sloveniji smo v 17 dneh postregli kar 75 tisoč gostov.« 

Catering je zelo specifična dejavnost, saj imajo naročniki v glavi pogosto samo okvirno idejo oziroma cilj. Stranke tako predstavljajo vir navdiha, saj so ideje naročnikov zelo različne in inovativne. Težave prinaša tudi majhnost naše regije, saj se na svečanih dogodkih obrazi pogosto ne menjajo, ljudje pa bi se enakih jedi in njihove predstavitve hitro naveličali. »Povezujemo iste lokacije in jedi, vendar jih predstavljamo na popolnoma različne načine. Smo svojevrsten teater,« sklene Jure. Ta teater v Gostinstvu Jezeršek ustvarja ekipa visoko usposobljenih strokovnjakov, ki ima na področju kulinarike in gostinstva kaj pokazati: dva mojstra kuharstva, mojstra strežbe, osvojeno 7. mesto na svetovnem prvenstvu v obvladovanju klasičnih francoskih strežnih standardov, retoričnih spretnosti ter hitrosti in eleganci Georges Baptiste v Tokiu, diplomanta elitne švicarske šole Ecole hôtelière de Lausanne, dva izpitna ocenjevalca mojstrskih nazivov, kar je v Sloveniji najvišja raven strokovne izobrazbe v gostinstvu, prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju gostinstva, sodnika v priljubljenem televizijskem šovu MasterChef Slovenija. Dolgemu seznamu pa se bo zagotovo kmalu pridružil še kakšen laskav naziv.