Skupina Tenzor

Prva pisarna v domači spalnici

Začetki podjetja Tenzor segajo v leto 1989, ko je današnji solastnik podjetja Miran, takrat učitelj na srednji elektro šoli, z dvema kolegoma ustanovil podjetje. Za uvid prvih pravih začetkov delovanja podjetja se preselimo v leto 1993, ko sta po štirih letih mirovanja podjetje zapustila ustanoviteljska družabnika, Miranu pa se je v podjetju pri polovični razdelitvi lastništva pridružil Albert. »Srečala sva se v tovarni krmil, kjer sem po zaposlitvi v srednji šoli delal kot vodja elektro vzdrževanja. Jaz sem imel podjetniško žilico, on je bil praktik. Potrebovala sva drug drugega; jaz sem vodil podjetje, razvoj in kadre, on pa je bil zadolžen za tehniko in izvajanje,« se začetkov, ko sta se z Albertom lotila vgradnje alarmnih sistemov v avtomobile in stanovanjske objekte, spominja Miran. Nezadovoljna z obsegom in rastjo dejavnosti sta iskala dodano vrednost, ki bi ju dvignila nad ostala konkurenčna podjetja. Leta 1995 sta na majhnem sejmu v Budimpešti vzpostavila prve stike z globalnim ameriškim podjetjem Sensormatic.

»Njihov predstavnik se je kmalu napovedal k nam na obisk. Bila sva v veliki zadregi, ker pravih poslovnih prostorov takrat še sploh nismo imeli in tako nama ni ostalo drugega, kot da smo Miranovo spalnico na hitro preuredili v pisarno in jo opremili s sposojenim pohištvom,« se spominja Albert. Ameriški dobavitelj opreme za preprečevanje kraj se je med vsemi ponudniki zastopništva odločil zanje in tako so se v naslednjih 15 letih popolnoma posvetili področju tehničnega varovanja in varovanja pred krajo. Štiri leta po usodnem obisku sta zaradi povečanega obsega dela in števila zaposlenih investirala v nove poslovne prostore, skladišče in servisno delavnico. Ustanovila sta hčerinska podjetja v Makedoniji, na Hrvaškem, v Srbiji in v Albaniji. 

Avtocestni tuneli do zunanjega menedžerja 

Skupina Tenzor danes ponuja celovite tehnološke rešitve za maloprodajo in trgovske centre, industrijo, promet, knjižnice ter hotelske in kopališke komplekse. Lastne razvojne proizvode, poleg držav hčerinskih podjetij, neposredno ali preko nastajajoče partnerske mreže prodajajo še v Švico, Avstrijo, Rusijo, Gruzijo, Romunijo, Belgijo in Bolgarijo. Uspešno poslovanje je posledica ustrezne razdelitve dela obeh lastnikov in odlične integracije novega direktorja podjetja. »Z družbenikom se nisva vpletala v delo drugega; jaz se nisem spuščal na tehnična področja, on pa ne v vodenje podjetja. Nikoli ni prišlo do večjih nesoglasij ali preglasovanj. Bila sva dovolj strpna eden do drugega, včasih pa bi gotovo kdo naredil kaj drugače, a to ni bilo možno. Dobro je, da smo skupaj preživeli 23 let in smo še vedno tu,« pravi Miran. 

Ob koncu intenzivne gradnje trgovinskih centrov po Sloveniji, ki so bili njihovi najpomembnejši kupci, so se preusmerili na lasten razvojni in projektni oddelek ter pridobivanje večjih poslov na javnih razpisih. Leta 2007 so pridobili obnovo avtocestnih tunelov. Zaradi pomanjkanja izkušenj s tako obsežnimi projekti sta Miran in Albert reorganizirala strukturo podjetja. Umaknila sta se na mesto svetovalcev na svojih področjih, za direktorja pa izbrala zunanjega menedžerja Bojana Petka. »Kljub dejstvu, da je preteklih osem let zaznamovala gospodarska kriza, smo uspešno poslovali, kar kaže, da smo našli ustrezen model vodenja družbe in dosegli potrebno operativnost, ki daje dobre poslovne rezultate,« pravi direktor Bojan. »Zelo je bilo pomembno, da je prišel zunanji direktor, saj je bil oče s srcem preveč vpet v podjetje. Imel je očetovski pristop do vseh zaposlenih, ampak nekje moraš potegniti mejo, sicer stvari uidejo izpod nadzora,« mnenje pristavi Miranov sin Miha. Lani so samo v Sloveniji zaposlovali 48 ljudi in ustvarili 4,9 milijonov evrov prihodkov od skupno 6,7 milijonov, kolikor jih je ustvarila celotna skupina Tenzor, ki v hčerinskih podjetjih zaposluje še 30 ljudi. Dobiček je v letu 2014 znašal 404 tisoč evrov. 

Neomajna družinska podpora

Ni pa bilo vedno tako. »Preživetje najinih družin je bilo v prvih dveh letih odvisno predvsem od dohodkov najinih žena. Kljub temu, da so naju doma malo videli, saj sva šla na teren zgodaj zjutraj, ko so doma še vsi spali, in se vrnila, ko so bili vsi že posteljah, sva bila v svojih družinah ves čas deležna neomajne podpore,« o družinskem zaledju razlaga Albert. Danes sta v podjetje vključeni drugi generaciji obeh družin. Miranovega sina Miho so v podjetju zaposlili pred sedmimi leti in ga postopoma uvajali, dokler ni leta 2012 že prevzel funkcije direktorja komerciale. Lani sta se jim pridružili še Miranova hči Taja ter Albertova hči Jana, obe kot vodji prodajnega področja. »Predvsem zavedanje, da očetovo počasno umikanje iz aktivnega sodelovanja v podjetju pomeni izgubljanje stika z nečim, kar je v bistvu predstavljalo pomemben del mojega otroštva, me je pripeljalo do stopnje, ko sem se iz pasivnega opazovalca prelevila v aktivnega člana delovne ekipe,« o občutku odgovornosti po nadaljevanju uspešne očetove zgodba razmišlja Jana. Miran je svojega sina na vključevanje v podjetje nevede pripravljal že od srednje šole naprej, prvi občutek odgovornosti pa mu je vzbudil z rojstnodnevnim darilom v obliki 23-odstotnega deleža podjetja. »Takrat sem se odločil, kaj si želim in kje bom pristal. Definitivno je name vplival oče s svojo podjetniško žilico, saj sem sam precej manj podjeten. Imava sicer drugačna pogleda na stvari, a se nikoli ne skregava,« izpostavlja Miha.

Pol milijona sponzorstev  

»Podjetja, ki bodo v Sloveniji obstala, so družinska podjetja. Družina se namreč bolj poveže, včasih pride do nesoglasij, nikoli pa do prepirov,« o prednosti družinskega podjetništva razmišlja Miran. Če so družine neposredno odvisne od uspešnosti podjetja, se zvišuje tudi verjetnost boljšega plačila delavcev in večjih vlaganj v njihov razvoj. Poslovanje podjetja vselej bazira na prizadevanjih za odgovoren, pošten, odkrit in partnerski odnos do kupcev, dobaviteljev, predvsem pa do zaposlenih in okolja. V prvih 15 letih so več kot pol milijona evrov namenili v dobrodelne namene ter sponzorstva umetnikom in športnikom: »Če okolje pripomore k tvojemu uspehu, potem je tudi prav, da okolju nekaj vrneš. 

Če podjetja ne bodo razmišljala družbeno odgovorno, bosta kultura in šport še bolj upadla kot sedaj,« pojasnjuje Miran. Morda so prav zaradi okolja prišli na razvojno raven podjetja kot integratorja tehničnih sistemov, ki lahko celoten elektro projekt spelje s svojim znanjem, brez najema podizvajalcev. »Tu je pomembno, da imamo fleksibilne zaposlene in dobre inženirje, ki sistem postavijo skupaj. Zaposleni imajo 20 odstotkov višje plače, kot so v naši panogi, ampak za to tudi veliko delajo,« pravi Miha. 

Prihodnost nove generacije

Ko je v času krize promet padal, so v podjetju vlagali v razvoj. Danes morajo delati na rasti. Na tujih trgih želijo doseči raven ponudbe celovite storitve kot ga nudijo na slovenskem trgu in v naslednjih štirih letih preseči cilj enega milijona evrov dobička. To pa tudi s pomočjo povišane prodaje lastnih razvojnih produktov, kot tudi storitev na specializiranem področju inteligentnih sistemov v prometu. »Jaz sem sedaj edini aktivni lastnik. Vem točno, za kaj delam. In vsak teden, ko pogledam rezultate, vem, kje stojimo in kaj to pomeni ob koncu leta,« zatrjuje Miha. »Z ozirom, da je Miran, ki je deset let mlajši od mene, nov izziv našel v politiki in je leta 2014 uspešno kandidiral za župana mestne občine Ptuj, jaz pa imam le še dobra tri leta do upokojitve, menim, da sva prenos podjetja na drugo generacijo praktično že izvedla, brez kakršnih koli velikih stresov za podjetje in zaposlene,« s celostno oceno zaključuje Albert.