Davčne novice, junij 2024

V junijskih davčnih novicah vas obveščamo o drugem svežnju Informativnih izračunov dohodnine za leto 2023, o potrjeni noveli Zakona o trgu finančnih instrumentov, o Direktivi o spoštovanju vidikov trajnostnosti pri poslovanju podjetij, o Mnenju Agencije za javni nadzor nad revidiranjem glede razkrivanja pravnih poslov v Poročilu o odnosih do povezanih družb, o sprejetih ukrepih za učinkovitejši boj EU proti pranju denarja in financiranju terorizma ter o ostalih predlaganih spremembah na davčnem področju.

DRUGI SVEŽENJ INFORMATIVNIH IZRAČUNOV DOHODNINE ZA LETO 2023

Finančna uprava RS je 31. maja 2024 odpremila drugi sveženj Informativnih izračunov dohodnine za leto 2023.

Informativni izračun dohodnine je sestavljen na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Finančna uprava na osnovi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jih Finančni upravi tekom leta posredovali izplačevalci in zavezanci.

Opozorili bi na novo posebno olajšavo, ki se prizna vsakemu rezidentu, do dopolnjenega 29. leta starosti. Olajšava znaša 1.300 evrov oziroma sorazmerno glede na število mesecev delovnega razmerja v posameznem davčnem letu.

Zavezanec mora Informativni izračun dohodnine natančno pregledati. V kolikor se z izračunom ne strinja oziroma ugotovi, da so navedeni podatki nepravilni ali nepopolni, mora najpozneje v 30 dneh (15. dan od prejema informativnega izračuna, ki se šteje za prejetega/vročenega 15 dni od odpreme) od datuma odpreme Informativnega izračuna vložiti ugovor zoper Informativni izračun dohodnine ter ga vložiti na finančni urad, ki je izračun izdal. Rok za vložitev ugovora se izteče 30. junija 2024. V primeru, da se zavezanec strinja s podatki navedenimi v izračunu in ugotovi, da je ta ustrezno sestavljen, mu ni potrebno storiti ničesar. V takem primeru po poteku roka za vložitev ugovora, informativni izračun dohodnine velja za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za davčno leto.

Če zavezanec do 15. junija Informativnega izračuna dohodnine ne prejme, se mora obrniti na svoj pristojni finančni urad in povprašati, ali mu je bil morda izdan. To lahko z vnosom svoje davčne številke v polje »Išči« na prvi strani eDavkov preveri tudi sam zavezanec. Če zavezanec ugotovi, da mu je bil IID izdan, lahko od pristojnega finančnega urada prejme brezplačno kopijo IID. Če mu IID ni bil izdan, mora do 31. julija sam vložiti napoved za odmero dohodnine. Napoved mora vložiti tudi, če je prenehal biti rezident Republike Slovenije v letu 2023.

POTRJENA NOVELA ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV

Državni zbor je 23. maja potrdil novelo Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki v slovensko zakonodajo uvaja spremembe evropske direktive o trgih finančnih instrumentov. Spremembe vključujejo predvsem razširitev definicije finančnih instrumentov na tiste, ki so izdani z uporabo tehnologije razpršene evidence (DLT), kar vključuje tudi blockchain tehnologijo (kripto sredstva).

Glavni namen novele je prenos sprememb iz EU direktive, ki omogočajo varno trgovanje s finančnimi instrumenti, izdanimi na podlagi tehnologije razpršene evidence. Platforme, ki bodo uporabljale to tehnologijo, bodo pod nadzorom ustreznih nadzornih organov.

Poleg tega novela prinaša spremembe, ki se nanašajo na sprejem vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in na poročanje podjetij o trajnostnih vidikih. Prav tako se posodabljajo pravila za centralne depotne družbe, njihove statusne oblike in nadzor nad njimi, kar naj bi prispevalo k večji varnosti in skrbnemu upravljanju.

DIREKTIVA O SPOŠTOVANJU VIDIKOV TRAJNOSTNOSTI PRI POSLOVANJU PODJETIJ

Svet EU je maja 2024 sprejel Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, v skladu s katero bodo morala velika podjetja v svoji verigi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okolijskih obveznosti. Pravila se ne nanašajo le na poslovanje podjetij, ampak tudi na dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v verigi dejavnosti podjetij. Direktiva bo vplivala na podjetja, ki imajo več kot 1000 zaposlenih in več kot 450 milijon evrov prihodkov od prodaje.

V skladu z direktivo bodo za zavezana podjetja veljali sledeči predpisi:

• zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic,
• spoštovanje okolijskih obveznosti,
• sprejetje in izvajanje načrta za podnebni prehod.

V primeru neizpolnjevanja predpisov bodo morala podjetja sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnih vplivov. V nekaterih primerih bodo lahko primorana plačati tudi odškodnino za nastalo škodo.

Direktiva bo začela veljati 20. dan po objavi v uradnem listu EU. Države članice imajo tako na voljo dve leti od objave, da uvedejo potrebne predpise in upravne postopke v skladu z določili direktive.

Direktiva se bo v proces poslovanja integrirala postopno glede na velikost podjetij. Tri leta po začetku veljavnosti jo bodo morali začeti spoštovati v podjetjih z več kot 5000 zaposlenimi in 1,5 milijarde evrov prihodkov, štiri leta po začetku veljavnosti v podjetjih z več kot 3000 zaposlenimi in 900 milijoni evrov prihodkov ter pet let po začetku veljavnosti v vseh podjetjih z več kot 1000 zaposlenimi in 450 milijoni evrov prometa.

MNENJE AGENCIJE ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM GLEDE RAZKRIVANJA PRAVNIH POSLOV V POROČILU O ODNOSIH DO POVEZANIH DRUŽB

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je 9. aprila 2024 objavila mnenje glede razkrivanja pravnih poslov v Poročilu o odnosih do povezanih družb, pripravljenih v skladu s 3. odstavkom 545. člena ZGD-1. Mnenje dopolnjuje navodila kako pripraviti poročilo in ga revidirati, saj je Agencija opazila različne (in nepopolne) načine poročanja v praksi.

V mnenju Agencija navaja, da je potrebno razkriti vsak pravni posel med povezanimi osebami in vsa druga dejanja, ki jih je družba storila ali opustila na pobudo ali v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu. Pri pravnih poslih se morajo navesti tudi izpolnitve in nasprotne izpolnitve, pri dejanjih pa razlogi zanje, koristi in prikrajšanja za družbo.

V izjemnih primerih je zaradi narave poslovanja v poročilu možno združevati razkrivanje pravnih poslov po istovrstni izpolnitvi in istovrstni nasprotni izpolnitvi, ob navedbi na kakšen način so posli združeni ter razlog in kriterije za združevanje.

Agencija bo v prihodnje redno spremljala izvajanje določb 545. in 546. člena ZGD-1 s posebno pozornostjo na načinu razkrivanja in navajanja pravnih poslov in drugih dejanj v poročilih.

SPREJETI UKREPI ZA UČINKOVITEJŠI BOJ EU PROTI PRANJU DENARJA IN FINANCIRANJU TERORIZMA

Kot smo poročali v majskih davčnih novicah, je Evropski parlament 24. aprila 2024 potrdil sveženj predlogov ukrepov za učinkovitejši boj EU proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki vključujejo tudi sektor kriptovalut in nogometne klube.

Dne 30. maja 2024 jih je uradno sprejel tudi Svet EU. Pravila bodo začela veljati po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uredba o preprečevanju pranja denarja se bo začela uporabljati 3 leta po uveljavitvi, medtem ko bodo države članice imele za prenos t.i. Šeste direktive o preprečevanju pranja denarja na voljo 2 oziroma 3 leta. Nadzorni organ AMLA pa bo začel delovati sredi leta 2025.

Več si lahko preberete na naslednji povezavi.

PREDLAGANE SPREMEMBE NA DAVČNEM PODROČJU

V začetku meseca junija je Ministrstvo za finance v javno obravnavo predložilo sveženj predlogov davčnih sprememb. Več o predlaganih ukrepih si lahko preberete v predhodno objavljenem Davčnem obvestilu, do katerega lahko dostopate s klikom na naslednjo povezavo.