Davčno obvestilo: Vlada RS potrdila predloge sprememb davčne zakonodaje

V petek, 30. 8. 2024 je Vlada Republike Slovenije potrdila sveženj predlogov za spremembo davčne zakonodaje na področjih davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost, dohodnine in davčnega postopka.

V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše ukrepe po posameznem davčnem področju, pri tem pa opozarjamo, da so predstavljene rešitve še predmet obravnave in sprejetja v Državnem zboru.

A. Davek od dohodkov pravnih oseb

• Pravilo o omejevanju priznavanja obresti
  

Ukinja se pravilo tanke kapitalizacije, ki opredeljuje obresti od presežka posojil, ki presegajo razmerje med kapitalom in dolgom v višini 1:4, kot davčno nepriznane.

Za davčne namene so odhodki iz naslova obresti omejeni na delež EBITDA v višini 30 % oziroma na absolutni prag priznavanja presežnih stroškov izposoje, ki ga predlog zakona zvišuje na 3 mio EUR.

• Prenos davčnih izgub

Predlog zakona prinaša časovno omejitev možnosti uveljavljanja prenesenih davčnih izgub na 5 davčnih obdobij, pri čemer velja prehodno obdobje 7 davčnih obdobij za uveljavljanje neizkoriščenih izgub iz davčnih obdobij, ki so se začela pred začetkom uporabe zakona.

• Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Predlog zakona vpeljuje možnost koriščenja neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod na 5 davčnih obdobij po obdobju vlaganja. Predlog velja za vlaganja, ki nastanejo po začetku uporabe spremembe zakona.

B. Davek na dodano vrednost

• DDV skupine

Predlog uvaja možnost oblikovanja skupine za DDV za povezane davčne zavezance s sedežem ali stalno poslovno enoto v Sloveniji, kar pomeni, da bi lahko imelo več podjetij znotraj skupine eno DDV številko, transakcije med članicami pa bi se štele kot izven sistema DDV.

• Omejitev prenosa presežka DDV

Predlog zakona omejuje možnost prenosa presežka v naslednje davčno obdobje ter možnost podajanja zahtevkov za vračilo presežka DDV na obdobje petih let od predložitve obračuna DDV. Navedena omejitev velja za presežke, ugotovljene z obračuni DDV za davčna obdobja od 1. januarja 2025.

• Knjigovodstvo

Predlog predpisuje obveznost vodenja dveh evidenc (DDV knjig) v okviru knjigovodstva davčnih zavezancev, in sicer evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV. Prav tako se določa obveznost posredovanja podatkov iz navedenih evidenc davčnemu organu.

• Prilagoditev obdavčitve sladkih pijač

Predvidena je uporaba splošne stopnje DDV za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili, za katere se trenutno uporablja 9,5-odstotna stopnja DDV.

• Izdaja računov na avtomatih

Izdaja računov na avtomatih za prodajo blaga in na avtomatih za prodajo storitev ne bo obvezna, obvezno bo le sporočanje podatkov o prodaji davčnemu organu.

• Posebna ureditev za mala podjetja

Zvišuje se prag letnega prometa malih davčnih zavezancev za obvezno identifikacijo za DDV v Sloveniji s 50.000 EUR na 60.000 EUR. Oprostitev bo veljala za vse davčne zavezance s sedežem v EU. Gre za politiko izenačevanja pogojev poslovanja za mala podjetja na ozemlju EU.

Določa se pravica do oprostitve obračunavanja DDV od čezmejnih dobav blaga in storitev v drugi državi članici EU, ki v svojih nacionalnih predpisih o DDV omogoča oprostitev malim podjetjem. Upravičenost do oprostitve je predvidena pod pogojem, da promet ne presega zneska, ki ga določi ta država članica, pri čemer je absolutni prag postavljen na 100.000 EUR. V skladu s predlogom zakona bo davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji pridobil posamično identifikacijsko številko za čezmejno oprostitev na podlagi predhodnega obvestila, ki ga pošlje davčnemu organu v elektronski obliki.

C. Dohodnina

• Posebna osebna olajšava za nove davčne rezidente

Novim davčnim rezidentom (tujcem ter slovenskim državljanom, ki se vračajo) se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7 % od prejete plače oziroma nadomestila plače pod pogoji da:

• je rezident Slovenije;
• da v zadnjih dveh zaporednih davčnih letih pred datumom nastopa dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije in v tem obdobju ni imel obdavčljivih dohodkov z virom v Sloveniji iz naslova dohodkov iz zaposlitve ali dohodkov iz dejavnosti;
• ima v pogodbi o zaposlitvi zagotovljeno plačo v višini najmanj 2-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, preračunane na mesec;
• ima sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji z delodajalcem, ki je skladno z zakonom rezident Slovenije ali nerezident Slovenije (ki ima poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji ali podružnico v Sloveniji), če se plača oziroma nadomestilo plače v skladu z zakonom, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove delodajalca v Sloveniji;
• ob nastopu dela v Sloveniji še ni dopolnil 40 let starosti.

Zmanjšanje dohodnine pod temi pogoji se prizna največ za pet zaporednih davčnih let in ni združljivo s posebno davčno olajšavo za napotitev, ki jo določa 45.a člen Zakona o dohodnini.

• Spodbujanje lastništva delavcev v lastniški strukturi inovativnih zagonskih podjetij

Skladno s predlogom, se bo za dohodke delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih, tj. bonitete v obliki deležev ali delnic, za izračun davčne obveznosti upošteval trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev ali določen drug trenutek kot npr. prenehanje pogodbe o zaposlitvi, preoblikovanje podjetja.

Za obdavčitev tega tipa dohodka bi se upoštevalo načelo »povprečenja« hkrati pa se ne bi upoštevalo načelo brutenja dohodka, kot to velja za ostale dohodke v naravi, kadar ni zadostnega neto dohodka za pokritje vseh davčnih obveznosti.

• Normiranci

Znižuje se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance s 100.000 na 60.000 EUR letnih prihodkov, če je bil ta zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za popoldanske s.p. pa se ta meja znižuje s 50.000 na 30.000 EUR.

Polni normiranci bodo lahko uveljavljali 80 % normiranih odhodkov za prihodke do 60.000 EUR, kar predstavlja povečanje v primerjavi s prejšnjo višino do 50.000 EUR, medtem ko bi za popoldanske s. p. bili po novem do 12.500 EUR priznani v višini 80 %, od 12.500 do 30.000 EUR pa v višini 40 %.

Izstop iz sistema normiranih odhodkov bo zahtevan, če zavezanec v dveh zaporednih letih preseže povprečje 60.000 oziroma 30.000 EUR prihodkov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje. Za uveljavitev sprememb je predvideno prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca leta 2026.

• Prenos davčnih izgub

Pokrivanje davčnih izgub v naslednjih davčnih obdobjih (ki je po veljavnem sistemu neomejeno) bo omejeno na prihodnjih pet davčnih obdobij, pri čemer bo za že natečene davčne izgube to obdobje omejeno na sedem davčnih obdobij.

• Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Predlog predvideva, da se neizkoriščeni del olajšave za digitalni in zeleni prehod lahko prenaša v naslednjih pet davčnih obdobij.

• Odprava ničelne bonitete za osebna motorna vozila na električni pogon

Boniteta za zasebno rabo službenega osebnega vozila na električni pogon se določi v višini 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, pri čemer velja prehodno obdobje ničelne bonitete do vključno leta 2029.

• Kolesa in polnjenje električnih vozil

Zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjene njegovih osebnih vozil na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca in pa uporaba (e)koles v lasti delodajalca se ne bo štelo za boniteto.

• Ukinja se posebna davčna osnova za napotene javne uslužbence in funkcionarje od davčnega leta 2026 dalje.

D. Davčni postopek

• Spreminja se dikcija plačnika davka

Predlog zakona predvideva širitev obveznosti delodajalca kot plačnika davka. Po novem bodo morale družbe, ki so formalni delodajalec zaposlenega, o vseh prejemkih, ki bi jih delavec prejel v okviru zaposlitve (tudi na primer o dohodkih od tuje družbe), poročati davčnemu organu, in sicer v obračunu davčnega odtegljaja.

• Akontacija dohodnine od dohodka iz delnic ali deležev v družbi

Dohodek iz delovnega razmerja v obliki delnic ali deležev v družbi, prejet s strani inovativnih zagonskih podjetij, se ne bo povečal s koeficientom davčnega odtegljaja, pod pogojem, da plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino z odločbo.

• Avtomatično dajanje podatkov v primerih inovativnih zagonskih podjetij

Delodajalci inovativnih zagonskih podjetij bodo morali davčnemu organu za delavce, ki so prejeli opcije za nakup delnic ali deležev ali dohodek v obliki delnic ali deležev, v zvezi s katerimi se lahko uveljavlja posebna davčna obravnava, na letni ravni predložiti podatke, potrebne za pobiranje davka iz tega dohodka.

Predlog nalaga tudi obveznost Slovenskemu podjetniškemu skladu, da na letni ravni pošilja davčnemu organu podatke o vpisu in izbrisu podjetij, vpisanih v register inovativnih zagonskih podjetij.