Kako DDV vpliva na razpoložljivi dohodek v EU

Oblikovalci politike, ki si prizadevajo za pravično obdavčitev sorazmerno s sposobnostjo plačevanja, se močno zanašajo na oceno razporeditve davčnega bremena. To je tudi razlog, da so mnogi davki na dohodek progresivni, pri čemer so najvišje obdavčeni tisti, ki največ zaslužijo. Tudi mnogi davki na potrošnjo vključujejo ugodnejše obdavčitve nujno potrebnih izdelkov, kot so hrana, obleke in zdravila, da ne bi predstavljali prevelikega bremena za najrevnejše.

DDV predstavlja vse večji odstotek obdavčitev na svetovni ravni — če je v 60ih letih prejšnjega stoletja predstavljal manj kot 5 %, je po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2016 dosegel vrhunec pri nekaj več kot 20 %. Še posebej priljubljen je postal po tem, ko je OECD podal izjavo, da DDV manj škodi rasti gospodarstva v državi kot davki na dobiček pravnih in fizičnih oseb. Vendar pa so DDV in davki na potrošnjo na splošno regresivni, in če niso prilagojeni, predstavljajo večje breme za osebe z nižjimi dohodki.

Spodnji grafi prikazujejo gibanje prihodkov iz posrednih davkov in gibanje razpoložljivih dohodkov v Evropski Uniji v zadnjem desetletju.

Učinki varčevalnih ukrepov

V tem obdobju je EU doživela daljše obdobje šibke gospodarske rasti. V mnogih državah članicah je nastopila recesija, ki ima trajen negativen vpliv na rast dohodka njihovih prebivalcev.

Mnoge vlade so hkrati začele uvajati varčevalne ukrepe, da bi izboljšale svoje bilance stanja, kar se je pogosto odražalo v višjih neposrednih davkih in negativnem vplivo na razpoložljive dohodke. To je pomenilo, da so razpoložljivi dohodki, ki so leta 2008 predstavljali 63 % evropskega BDP-ja, padli na 61 % evropskega BDP-ja v letu 2018 (po tem, ko so v letu 2009 dosegli vrhunec pri 65 %).