Ocena dvojne pomembnosti na kratko
Namen ocene dvojne pomembnosti je priti do urejenega seznama trajnostnih tem, ki predstavljajo osnovo trajnostne strategije podjetja in se odražajo v poročanju. Pri tem sta pomembni dve vrsti tem:
- Teme, s katerimi podjetje vpliva na okolje (ljudje in okolje) (npr. emisije), tako imenovana pomembnost vplivov.
- Teme iz neposrednega okolja, ki imajo finančne učinke na podjetje (na primer poplave ali politične odločitve). To so stvari, ki lahko s finančnega vidika predstavljajo pomembna tveganja ali priložnosti. Temu pravimo finančna pomembnost.
Teme so opredeljene na podlagi analize dejanskih ali možnih vplivov, tveganj in priložnosti. Za analizo se uporabljajo različni viri, kot so ankete deležnikov, pregled medijskih objav, študije, sektorski podatki, akademski prispevki itd. Rezultat je dolg seznam možnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki se nato ocenijo glede na njihov pomen ali pomembnost. To vključuje ocenjevanje pomembnosti vplivov in finančne pomembnosti.
Po potrditvi s strani vodstva se lahko začne zbiranje podatkov o določenih temah, kar je bistvenega pomena za končno poročilo. Pričakovano je, da celoten postopek zlahka traja več mesecev.
Največje pasti pri pripravi ocene dvojni pomembnosti
Ocena dvojne pomembnosti in vse, spada zraven, zahteva veliko dela. V katere pasti se lahko pri tem ujamejo podjetja?
- Prepozen začetek, brez jasnega načrta in cilja.
- Podcenjevanje delovnih obremenitev kadrov, ki bodo vključeni v proces.
- Nepopolna izbira in anketiranje deležnikov.
- Pomanjkljiva dokumentacija in komuniciranje o procesu.
- Podcenjevanje dejstva, da ocena dvojne pomembnosti dinamični del letne obveznosti poročanja.
Kako se izogniti tem pastem?
1. Začnite pravočasno in z jasnim načrtom
Opažamo, da se med podjetji še ni razširil »občutek nujnosti«, čeprav je za skoraj vsa podjetja, ki jih zajema CSRD, skrajni čas, da se začnejo pripravljati na poročanje oziroma natančneje na oceno dvojne pomembnosti.
Razumljivo je, da podjetja svojo energijo in vire usmerjajo predvsem v poslovanje in nujnejše obveznosti. Vendar se morajo zavedati, da poročanje zahteva pravočasen in strukturiran pristop, ki mora vključevati s časovni načrt z roki, rezultati in delitvijo odgovornosti. 1. januar 2025 je veliko bližje, kot mislimo, zato vsako čakanje prinaša dodatna tveganja.
2. Zagotovite dovolj pravih virov
Podjetja, ki so nekoliko večja in/ali imajo predhodne izkušnje s poročanjem o trajnosti, imajo morda že enega ali več zaposlenih, ki se ukvarjajo s trajnostnimi podatki. Manjšim podjetjem, kjer temu ni tako, svetujemo, da imenujejo posameznika (ali v večjih subjektih ekipo), ki bo odgovoren za upravljanje zahtev CSRD in s tem oceno dvojne pomembnosti, ali pa da za ta postopek najamejo zunanje strokovnjake. Pomembno je, da podjetje tudi na ravni upravnega odbora jasno določi, kdo je odgovoren, in po potrebi določi ločenega predstavnika za notranje in zunanje zainteresirane strani. Izbrana oseba ali ekipa mora imete za te zadolžitve dovolj časa – ocena dvojne pomembnosti naj se ne obravnava le še kot ena dodatna naloga poleg že obstoječega nabora nalog. Pazljivo in natančno poročanje in ocena dvojne pripravljenosti je za podjetja naložba v prihodnost, saj podjetjem omogoča, da se osredotočijo na prave izzive ter sprejemajo prave odločitve glede pridobivanja virov in ljudi za spopadanje s temi izzivi. Le tako lahko podjetja dejansko vplivajo in prispevajo k uresničevanju ciljev, ki jih določajo smernice EU.
Če podjetja nimajo svoje ekipe, naj se torej obrnejo na specializirane svetovalce, ki vas bodo podprli v enem ali več korakih procesa ali pa vam bodo pomagali kritično pogledati različne faze v procesu. To je sicer tudi nasvet, ki velja za vsa podjetja: ves čas ostanite kritični, saj ljudje pogosto verjamejo, da dobro opravljajo svoje delo, medtem ko lahko kritični zunanji opazovalec hitreje vidi, kje so vrzeli ali kje je potrebna prilagoditev.
3. Izbira deležnikov naj bo premišljena
Podjetja naj poskrbijo za skrbno izbiro zainteresiranih strani in pridobijo dodatne zunanje poglede (izven notranjih deležnikov). V ozir naj vzamejo zaposlene, regulatorje, medije, upravni odbor in delničarje. V oceno naj vključijo tudi stranke, dobavitelje, podizvajalce, partnerje, lokalno skupnost in druge možne skupine. Pri tem je pomembno, da podjetja vedno opredelijo »prizadete deležnike«. To so lahko tudi tihi deležniki, kot je narava, ki jih morajo med drugim zastopati nevladne organizacije (NVO). Te zainteresirane strani je treba ne le identificirati, temveč jim tudi zastaviti vprašanja in jih vključiti v različne faze procesa. Upoštevati jih je treba ne le pri določanju tem, temveč tudi pri njihovem ocenjevanju.
Za celovitost ugotovljenih vplivov je pomembno tudi, da podjetja v postopek vključijo rezultate temeljitih postopkov skrbnega pregleda in popoln popis možnih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.
4. Pomembna sta ustrezno dokumentiranje in komunikacija
Podjetja naj skrbno dokumentirajo celoten postopek od vsega začetka. To ni pomembno le za zagotovitev nemotenega poteka celotnega procesa, ampak tudi zato, da lahko podjetje med revizijo dokaže, kateri ukrepi so bili sprejeti, v kakšnem kontekstu podjetje deluje, s katerimi deležniki so bili opravljeni razgovori, kateri premisleki so bili upoštevani in kakšne odločitve je podjetje sprejelo. Pomembno je tudi, da imajo podjetja pripravljen opis strategije podjetja in načina vključevanja ESG vidikov v strategijo, upoštevanega postopka skrbnega pregleda itd.
Skozi celoten postopek je dobro, da podjetja ohranjajo redno komunikacijo tako znotraj podjetja kot z zunanjimi deležniki. Z ustrezno komunikacijo podjetja zagotavljajo in ohranjajo podporo vseh vpletenih strani.
5. Gre za letno in dinamično poročanje
Poročanje v skladu s CSRD je letna naloga, kar velja tudi za vidik zagotovila (sprva bo zadoščalo t.i. omejeno zagotovilo). Toda to ne pomeni, da morajo podjetja vsako leto začeti od začetka. Seveda morajo podjetja vsako leto na novo zbirati podatke za opredeljene teme, in posodobiti sprejete ukrepe.
Vendar se bodo prizadevanja, potrebna za pripravo trajnostnega poročanja, srednjeročno umirila, če se v začetnem poročanju vzpostavi dobro zasnovana metodologija, tako kot pri finančnem poročanju.
Oceno dvojne pomembnosti in njene rezultate revidira pooblaščeni revizor v okviru zagotovila. Družba mora torej imeti možnost, da revizorju predloži dokaz o postopku ocenjevanja. To vključuje postopek, ki se uporablja za določanje popolnosti vplivov, tveganj in priložnosti ter meril za preverjanje pomembnosti, ki na koncu privedejo do tem, o katerih je treba poročati. Če v podjetju torej pride do sprememb poslovanja, poslovnih lokacij ali drugih vidikov, ki imajo vpliv in presegajo posodabljanje podatkov ali stanja akcijskega načrta, je letna posodobitev težja naloga.
Podjetja morajo na obvezno oceno pomembnosti in poročanje gledati kot na nekaj pozitivnega.
Če podjetja k obvezni oceni dvojne pomembnosti in s tem povezanem poročanju pristopijo negativno, se to lahko zdi kot mukotrpna birokratska obveznost, ki jo je uvedla EU. Vendar to zagotovo ni namen evropskega zakonodajalca, katerega cilj je doseči večjo preglednost, spodbujati inovacije in navdihniti podjetja, da imajo pri spopadanju z izzivi trajnostnosti pogled usmerjen v prihodnost. Podjetja se morajo zavedati, da je CSRD eden od ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je popeljati Evropsko unijo v nizkoogljično gospodarstvo. S tem se odpira pot novim tehnologijam, inovacijam, novim trgom in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest.
Pozitiven pristop k postopku obveznega poročanja o trajnostnih temah na strukturiran in revidiran način ima lahko pozitiven vpliv na poslovanje podjetja. Ocena dvojne pomembnosti namreč podjetja zavezuje, da na začetku in nato vsako leto razmislijo o kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na vse deležnike, na katere bi lahko vplivale njihove dejavnosti.
To podjetjem omogoča, da hitreje zaznajo potrebne spremembe, kar lahko skrajša pot do ciljno usmerjenih naložbenih odločitev. Poleg tega pregledno in strukturirano poročanje o ustreznih temah lahko pomaga prepričati vlagatelje, da se povežejo s podjetji. Nenazadnje pa lahko transparentno poročanje ob široki podpori vseh deležnikov prispeva tudi k trajnostnemu in dobremu ugledu podjetja.
Želite nasvet strokovnjakov?
Multidisciplinarne ekipe EY vam lahko pomagajo razumeti Direktivo in se pripraviti na velike spremembe, ki jih zahteva.
Povzetek
Oceno dvojne pomembnosti je potrebno izvesti temeljito, če želimo doseči pregledno in zanesljivo poročanje v skladu s CSRD. Prepoznavanje bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti podjetjem pomaga identificirati trajnostne teme, kjer imajo lahko dejanski pozitiven vpliv, hkrati pa deležnikom omogoči celovit vpogled. Trajnostno poročanje je lahko tudi dobra spodbuda za utemeljene inovativne naložbe v trajnostnost.
