V sodobnem poslovnem svetu se organizacije nenehno srečujejo z dilemo, kako se odzvati na dejanja, ki sicer niso nezakonita, a vendarle kličejo po etični presoji. Vprašanje integritete in zaupanja ni zgolj korporativno vprašanje, temveč odseva širši družbeni izziv – kako se postaviti po robu toleranci do neetičnega vedenja. Na okrogli mizi EY Slovenija, ki jo je vodila Janja SKAMLIČ, partnerka za forenziko in integriteto v EY Sloveniji in na Hrvaškem, smo razpravljali o tem, kako lahko organizacije krepijo zaupanje in integriteto skozi:
- Proaktivno ukrepanje: Naslavljanje neetičnih ravnanj preden postanejo sistemski problem.
- Dobre prakse: Uvajanje mehanizmov, kot so zaupni pogovori, dostopni kanali za prijavo nepravilnosti in možnost anonimne dvosmerne komunikacije.
V sredo, 10. 7. 2024, je EY Slovenija organiziral okroglo mizo z naslovom Ali lahko zaupanje preživi brez integritete? na temo spodbujanja etičnega ravnanja in grajenja učinkovite kulture prijavljanja nepravilnosti v podjetjih in organizacijah.
Okroglo mizo EY Slovenija so zaznamovali ugledni gostje, ki so s svojimi izkušnjami in znanjem obogatili razpravo o etiki in integriteti v poslovnem svetu. Med vrsto strokovnjakov smo imeli čast gostiti Marušo Babnik, ki je zastopala Transparency International, Petro Juvančič iz Združenja Manager in Vito Habjan iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Njihova udeležba je dodala pomembno dimenzijo dialogu in prispevala k širšemu razumevanju etičnih izzivov, s katerimi se soočajo sodobne organizacije.
Kot osnova za razpravo so služili rezultati EY globalnega poročila o integriteti, v katerega so bila vključena tudi slovenska podjetja in organizacije. Udeleženci so delili svoje izkušnje, izzive, s katerimi se soočajo, in dobre prakse.
Izziv integritete v poslovnem okolju: Kako ukrepati, ko se etika ne ujame z zakonodajo?
Med ključnimi temami, ki so bile izpostavljene na okrogli mizi EY Slovenija, se je pojavilo pereče vprašanje, kako naj podjetja in organizacije ravnajo v situacijah, ko dejanja zaposlenih kršijo interne etične standarde, a ne nujno tudi zakonske okvire? V takšnih primerih se moramo zavedati, da ima vsako neukrepanje ali neprimerno ukrepanje daljnosežne posledice na delovno klimo in odnose znotraj ekipe, še posebej med sodelavci, ki so neposredno vpleteni.
Ne smemo spregledati tveganja, ki ga predstavlja neustrezno upravljanje s takšnimi situacijami: zaposleni, ki se soočajo z neetičnim vedenjem in nezadostnim odzivom vodstva, se lahko počutijo demotivirani in razočarani, kar lahko vodi do njihovega odhoda iz organizacije. Zato je ključnega pomena, da podjetja razvijejo jasne protokole in mehanizme, ki bodo zagotavljali, da se etična načela spoštujejo in da se na kršitve odzovejo hitro in učinkovito, s ciljem ohranjanja zdravega in zaupanja vrednega delovnega okolja.
Navigacija po zapletenih vodah prijave kršitev: Kako ravnati, ko se prijavitelj umakne?
V razpravi na okrogli mizi EY Slovenija smo se dotaknili občutljivega vprašanja, kako naj organizacija postopa, ko se prijavitelj neetičnega ravnanja odloči umakniti svojo prijavo? Ta situacija postane še bolj zapletena, ko so dokazi o kršitvi omejeni in ko je pričevanje prijavitelja ključnega pomena za razrešitev primera.
Udeleženci so bili soglasni, da se v takih okoliščinah, če kršitve ni mogoče potrditi z drugimi sredstvi, postopek običajno ne more nadaljevati. Poudarjena je bila tudi nujnost, da so prijavitelji predhodno temeljito seznanjeni z vsemi posledicami razkritja identitete in s potekom postopkov, ki sledijo po umiku prijave. To je ključno za zagotavljanje, da se prijavitelji odločajo informirano in da so zaščiteni skozi celoten proces, ne glede na to, ali se odločijo nadaljevati s prijavo ali ne. Transparentnost in jasna komunikacija sta temelja, ki podpirata integriteto prijavnega sistema in zaupanje znotraj organizacije.
Kultura neetičnega ravnanja: Družbeni izziv, ki kliče po spremembi
Na okrogli mizi EY Slovenija smo se soočili z alarmantnim odkritjem iz EY raziskave: presenetljivih 63 odstotkov anketirancev bi bilo pripravljenih izvesti neetično dejanje za izboljšanje lastnih kariernih možnosti ali finančno pridobitev. Ta podatek odraža globoko zakoreninjeno težavo v kulturi naše družbe, kjer je etičnost pogosto postavljena na stranski tir v imenu osebnega uspeha.
Razprava je poudarila nujnost celovitega pristopa k reševanju te problematike, ki se začne z vzgojo in izobraževanjem že v mladih letih. Poudarjena je bila vloga šol in vzgojnih institucij pri oblikovanju etičnih vrednot, kot tudi pomen vzornega vedenja vsakega posameznika v družbi. Da bi se temu izzivu uspešno zoperstavili, je ključno tudi kontinuirano izobraževanje in odprta komunikacija znotraj delovnih okolij, ki spodbuja razumevanje in spoštovanje etičnih načel. Le tako lahko skupaj gradimo kulturo integritete, ki bo služila kot temelj za zdravo in pravično družbo.
Uveljavljanje dobrih praks za krepitev etičnosti in zaupanja
V ospredju razprave na okrogli mizi EY Slovenija so bile predstavljene učinkovite metode za vzpostavitev in ohranjanje visokih etičnih standardov v organizacijah. Med najboljšimi praksami, ki so bile izpostavljene, je personaliziran pristop: zaupni osebni pogovori z novimi zaposlenimi, ki jim predstavijo temelje etičnega ravnanja in postopke prijave morebitnih nepravilnosti.
Prav tako je bila poudarjena pomembnost dostopnosti informacij, kar se doseže z objavo kanala za prijave na vidnem mestu organizacijske spletne strani. Uporaba naprednih aplikacij, ki omogočajo anonimno in dvosmerno komunikacijo s prijavitelji, je bila izpostavljena kot ključno orodje za varovanje identitete in spodbujanje odprtosti pri prijavljanju nepravilnosti.
Dodatno je bilo priporočeno imenovanje vsaj dveh zaupnikov, kar zagotavlja večjo dostopnost in izbiro za zaposlene, ki se soočajo z etičnimi dilemami. Te prakse so bistvene za vzpostavitev kulture, kjer je etično ravnanje ne le pričakovano, ampak tudi podprto in nagrajeno, kar je temelj za gradnjo močne in zaupanja vredne organizacije.