V marčevski izdaji davčnih novic povzemamo novosti pri implementaciji drugega stebra projekta BEPS 2.0.Tokrat vključujemo tudi kratek prispevek vezan na spremembo Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) glede označevanje kopij papirnatih računov, ki jih po novem ob izdaji ni več treba izročiti končnemu potrošniku. Povzemamo pa tudi kriterije FURS za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov za leto 2022.
Podaljšani roki za oddajo davčnih obračunov do 3.5.2022
Državni zbor je na izredni seji, 22. februarja 2022, sprejel nov Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE). Zakon bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen danes, 4. marca, in bo začel veljati dan kasneje.
Novi zakon določa, da mora davčni zavezanec davčnemu organu predložiti davčni obračun od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodka pravnih oseb (DDPO), in sicer najpozneje do 30. aprila za leto 2021. Ta dan pade na soboto, zato je skrajni rok za predložitev obračunov DDPO in DohDej prvi naslednji delovni dan, kar je v torek, 3. maja 2022.
Podaljšan je tudi rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov, prav tako do 3. maja 2022.
Poleg tega 16. člen zakona podaljšuje rok za predložitev letnih poročil AJPES, najkasneje do 30. aprila 2022.
Označevanje kopij papirnatih računov, ki jih po novem ob izdaji ni več treba izročiti končnemu potrošniku
S spremembo Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) po novem davčni zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev ni več dolžan izročiti računa v papirni obliki končnemu potrošniku. V primeru, kadar kupec zahteva izdajo kopije računa, pa mu mora skladno s petim odstavkom 6. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) davčni zavezanec izdati kopijo računa.
Način označevanja izdanih kopij računov, kot ga določa peti odstavek 6. člena ZDavPR, se s tem ne spreminja. Ne glede na dejstvo, ali je račun natisnjen in izročen kupcu takoj ob izdaji ali naknadno, se prvi natisnjen papirnati izvod računa šteje za originalen izvod ter se ne označuje. Medtem vsi kasneje natisnjeni računi veljajo za kopije in so enaki kot original, poleg tega morajo vsebovati zaporedno številko kopije računa ter oznako »KOPIJA.« Prvi natisnjen papirnati izvod računa kot kopija se ne označuje niti kadar kupcu račun ni bil izročen in se prvič natisne ter izroči šele inšpektorju v okviru opravljanja nadzora.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno sledimo spremembam na davčnem in pravnem področju in vas o tem redno obveščamo. Pomagamo vam lahko pri pripravi na spremembe. V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet v zvezi s sprejetimi spremembami na omenjenem področju, vam je naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov na voljo.
OECD in Evropska Komisija sta dosegla pomemben napredek pri implementaciji drugega stebra projekta BEPS 2.0.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 20. decembra 2021 objavila vzorčna pravila za ti. drugi steber iniciative BEPS 2.0.
Kot smo poročali v eni od prejšnjih izdaj davčnih novic, drugi steber prinaša globalna pravila o minimalni 15% davčni stopnji za multinacionalne skupine podjetij. Pravila načeloma veljajo za multinacionalne skupine, katerih konsolidiranimi prihodki na ravni skupine dosegajo vsaj EUR 750 mio.
Vzorčna pravila definirajo obseg in delovanje ključnih principov globalnega sistema minimalne davčne stopnje (ti. GLoBE rules), ki vključuje Pravilo vključitve prihodkov (»Income inclusion rule - IIR«) in Pravilo o nezadostno obdavčenih plačilih (»Under taxed payments rule - UTPR«).
Časovnica, ki jo je OECD napovedal oktobra ostaja nespremenjena; pravila za Drugi steber iniciativo BEPS 2.0. naj bi bila prenesena v nacionalne zakonodaje v letu 2022 in stopila v veljavo v začetku leta 2023. Pri tem je izjema pravilo UTPR, za katerega se pričakuje, da bo stopilo v veljavo leta 2024. OECD trenutno pripravlja tudi vzorčno pogodbo in multilateralni instrument za implementacijo tako imenovanega pravila obsega obdavčljivosti (»Subject to Tax Rule - STTR«), ki predstavlja tretji element Drugega stebra BEPS 2.0. Nazadnje je OECD napovedal, da bo vzorčno pogodbo in multilateralni instrument objavil v začetku leta 2022, čemur bo sledilo javno posvetovanje, predvidoma v marcu.
22. decembra 2021 je Evropska Komisija objavila predlog Direktive, ki bo globalna pravila o minimalni davčni stopnji za multinacionalne skupine prenesla v evropsko zakonodajo. Predlog načeloma tesno sledi omenjenim OECD vzorčnim pravilom, vendar pa vsebuje nekaj prilagoditev v luči EU pravnih zahtev.
Namen Direktive je konsistentna implementacija vzorčnih pravil v vseh 27 Državah Članicah, pri čemer doseg pravil razširja na velike domače skupine podjetji, da bi zagotovili skladnost s temeljnimi svoboščinami v EU.
Naslednji koraki
Zakonodajni predlog Evropske Komisije se zdaj premika v fazo pogajanj – za sprejetje Direktive, ki ureja davčno področje, je potrebno soglasje vseh Držav Članic. Evropska Komisija načrtuje, da bodo Države Članice Direktivo prenesle v nacionalno zakonodajo v letu 2022 in bo tako stopila v veljavo v začetku leta 2023. Pri tem je izjema pravilo o nezadostno obdavčenih plačilih (UTPR), za katero se pričakuje, da bo stopilo v veljavo leta 2024.
Kako lahko EY pomaga?
Za vas sproti spremljamo razvoj evropske in lokalne zakonodaje na področju iniciative BEPS 2.0. in vas o tem redno obveščamo. S sodelavci bomo tudi v bodoče redno spremljali in preučevali novosti na področju novih pravil in njihovem vplivu na poslovanje naših strank. V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet v zvezi s prihajajočimi spremembami ali pomoč pri pravilnem izpolnjevanju davčnih obveznosti, vam je naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov na voljo.
Kriteriji FURS za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov za leto 2022
Finančna uprava RS (FURS) bo z namenom zagotovitve višje ravni davčne skladnosti v okviru Strategije FURS 2021 – 2025 prednostno obravnavala ključna tveganja ter zavezance spodbujala k prostovoljnemu plačevanju obveznosti.
V letu 2022 namerava FURS največ inšpekcijskih nadzorov na davkih izvesti na več področjih, najbolj se bo posvetil davku na dodano vrednost (DDV), kjer se bo usmeril v odkrivanje sistemskih utaj DDV. Nadzoroval bo neaktivne družbe z veljavno ID št. za DDV in zavezance, ki na podlagi fiktivnih računov neupravičeno uveljavljajo odbitek DDV in tiste, ki bi se glede na obseg in vrsto dejavnosti morali identificirati za DDV, a tega niso storili.
Sledi nadzor davka od dohodkov pravnih oseb ter davka od dohodkov iz dejavnosti, kjer bodo nadzorovali predvsem pravilno izkazovanje prihodkov, odhodkov in uveljavljanje olajšav, vpis v register dejanskih lastnikov ter kršitev omejitev pri gotovinskem poslovanju. Osredotočili se bodo na nadzor družb, ki prenehajo po skrajšanem postopku ter na zavezance, ki prodajajo medicinsko opremo in pripomočke oziroma se ukvarjajo z gradbeništvom, cestnim prometom ter mednarodnim prevozom blaga. Poleg tega bo poostren nadzor nad zavezanci, ki poslujejo z davčnimi oazami. V okviru davka od dohodkov pravnih oseb bodo nadzorovali tudi transferne cene ter s pomočjo preventivnih nadzorov in vprašalnikov spodbujali upoštevanje tržnega načela.
Posvetili se bodo tudi davkom in prispevkom od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve, kjer bo nadzor usmerjen na pravilnost obračunov davčnih odtegljajev ter na obračune prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja ter izplačevanje povračil stroškov dela zaposlenim.
Na področju carin bodo preverjali skladnost uvoznih postopkov z EU zakonodajo, medtem ko bo nadzor trošarin usmerjen v preverjanje pravilnega obračunavanja trošarin.
Poleg tega bodo nadzorovali tudi uveljavljanje prejetih pomoči in oprostitev prispevkov za socialno varnost v okviru PKP ukrepov ter davčno potrjevanje računov, predvsem neskladja med vrednostjo davčno potrjenih računov ali davčnimi obračuni.
