Nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)
Državni zbor je na 5. redni seji, dne 15. 12. 2022, sprejel nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju »ZVOP-2«), ki je bil 27. 12. 2022 objavljen v Uradnem listu RS št. 163 in začne veljati 26. 1. 2023.
Zakon v slovenski pravni red prenaša določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (t.i. Splošne uredbe o varstvu podatkov), ki se sicer neposredno uporablja že od 25. maja 2018. Zakon uvaja nekatere oblikovne spremembe in manjše število vsebinskih sprememb, ki pa bodo pomembno vplivale na področje varstva osebnih podatkov.
V novem zakonu so glede na trenutno veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) nekoliko drugače določena uvodna načela in na novo razdelane obdelave s posebnimi vrstami podatkov. Drugače so urejeni tudi nekateri do sedaj uveljavljeni izrazi s področja varstva osebnih podatkov.
Ključna sprememba, ki se tiče predvsem gospodarstva in javnega sektorja, je nova ureditev položaja pooblaščenih oseb za varstvo osebnih podatkov. Pri tem zakon ne uvaja novega reguliranega poklica, ampak le določa pogoje, ki jih morajo te osebe izpolnjevati. Zahtevane so praktične izkušnje oz. znanje s področja varstva osebnih podatkov, nekaznovanost in poslovna sposobnost. Določen je tudi olajšan sistem izbire pooblaščene osebe.
Ukinja se Register zbirk osebnih podatkov in tudi dolžnost, da se te zbirke notificira Informacijskemu pooblaščencu. Ta ureditev je v ZVOP-2 nadomeščena z evidenco obdelav za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki jo hrani upravljavec.
Z vidika posameznika zakon odpravlja nekatere ovire za uveljavljanje njihovih pravic, tudi z delno uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku. Posameznik tako lahko neposredno pri informacijskemu pooblaščencu vloži zahtevo za varstvo. Druga možnost, ki jo posamezniku daje nov zakon, pa je vložitev samostojne tožbe pri Upravnem sodišču, pri čemer posameznik ne rabi predhodno izčrpati ostalih pravnih sredstev. Tožbo lahko vloži glede kršitev s področja varstva osebnih pravic, ves čas trajanja kršitve, pri čemer lahko v tožbo vključi tudi odškodninski zahtevek.
Informacijski pooblaščenec je z novim zakonom dobil nekoliko več pooblastil, saj lahko vodi nadzorne postopku tudi v javnem interesu (po uradni dolžnosti) po pravilih inšpekcijskega postopka po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Zakon posega tudi v nekatere področne zakone, kjer v določenem delu uvaja novo ureditev glede videonadzora (za poslovne prostore, delovno mesto in javni potniški promet) ter biometrije.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno sledimo spremembam na pravnem področju. Naši pravni eksperti vam lahko pomagajo pri pripravi na spremembe, interpretaciji in pri ugotavljanju učinkov predlaganih sprememb na vašo družbo.
Neposredno v vaš e-poštni predal
Ostanite na tekočem s pravnimi novicami in obvestili EY Slovenija.
