EY Pravno obvestilo, september 2023

Interventni ukrepi za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023

Dne 16. 8. 2023 smo vas obvestili o interventnih ukrepih, namenjenih odpravi oziroma lajšanju posledic poplav, ki so Slovenijo prizadele v začetku avgusta. Dodatno smo vas 29. 8. 2023 obvestili tudi o ključnih rešitvah Predloga zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je 31. 8. 2023 sprejel Državni zbor RS (v nadaljevanju: »interventni zakon«). Zakon je začel veljati 2. 9. 2023, dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zaradi same preglednosti rešitev, ki so vam na voljo, vam v nadaljevanju podajamo pregled trenutno veljavnih poglavitnih ukrepov, sprejetih za odpravo oziroma lajšanje posledic poplav in zemeljskih plazov, ki so se zgodile v avgustu 2023.

1. Solidarnostna sobota oziroma obvezni solidarnostni prispevek

• Zakon določa obvezni prispevek, ki se bo stekal v Sklad za obnovo Slovenije, v katerega bodo prispevale vse družbene skupine. Osnova za obračun prispevka fizičnih oseb je vsota bruto dohodkov, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju: »ZDoh-2«) vštevajo v letno davčno osnovo, vključno z izplačilom dela plače za poslovno uspešnost. Prav tako se prispevek obračuna od vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z ZDoh-2 ne vštevajo v letno davčno osnovo, tj. najemnine, obresti, dividende, dobiček iz kapitala, in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo.
  
• Osnova za obračun prispevka fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, je davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšav.
• Osnova za obračun prispevka pravnih oseb je davčna osnova dohodka glede na Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: »ZDDPO-2«) pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšav.
• Prispevek se obračuna od osnove v višini 0,3% za fizične osebe ter 0,8% za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in pravne osebe.
• Obveznega solidarnostnega prispevka so oproščene fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024.
• Obvezni solidarnostni prispevek bo odmerila Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: »FURS«) fizičnim osebam v postopku odmere dohodnine za leto 2023 oziroma 2024. Fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, bo FURS izdal odločbo o odmeri obveznega solidarnostnega prispevka od teh osnov do 31. 12. 2024 oziroma 31. 12. 2025. Medtem ko bodo pravne osebe prispevek obračunale same na način, v rokih in po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024.
• Kot alternativo obveznemu prispevku ponuja zakon možnost, da delodajalec po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Znesek plače delavca opravljene v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost se nameni v sklad za obnovo (tj. neto dohodek delavca).
• Delo na solidarnostno soboto je mogoče le ob predhodnem pisnem soglasju delavca.
• Poleg prispevka delavca, delodajalec v Sklad za obnovo Slovenije prispeva enak znesek, ki ga prispeva delavec (tj. neto plača delavca), pri čemer pa se plačan prispevek delodajalca in prav tako delavca ustrezno odšteva od obveznega solidarnostnega prispevka v višini 0,3% za fizične osebe in 0,8% za pravne osebe.
• Delodajalec bo sam izračunal prispevek delavca in tudi delodajalca v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije in ga na predvidenem obrazcu predložil FURS-u v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem bo organiziral solidarnostno soboto. Rok plačila prispevka v Sklad za obnovo Slovenije je deset dni po predložitvi obračuna.
• Zakon predpisuje tudi kazni za prekršek, če pravna oseba ne predloži obračuna obveznega solidarnostnega prispevka za Sklad za obnovo Slovenije na predpisan način in v predpisanih rokih oziroma ne izračuna, odtegne ali ne plača prispevka.
• Prispevek delodajalca ne predstavlja davčno priznanega stroška.

2. Ustanovitev Sklada za obnovo Slovenije

• Za sofinanciranje izvedbe ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, se bo ustanovil Sklad za obnovo Slovenije, v katerem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov.
  

3. Nezmožnost dela zaradi višje sile:

• Delavcu, ki zaradi posledic poplav ne more delati zaradi višje sile, pripada nadomestilo plače v višini 80 % plače v preteklih treh mesecih (ne manj kot minimalna plača), dokler trajajo okoliščine višje sile, ki opravičujejo odsotnost. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, bo Republika Slovenija povrnila v celoti.
  
• Če je pri delodajalcu od 3. avgusta 2023 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, bo moral delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil, o tem obvestiti FURS v dveh mesecih po izplačilu in prejeta sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
• Delodajalec uveljavlja pravico do nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: »ZRSZ«) v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile.

4. Čakanje na delo:

• Zakon predvideva možnost uvedbe čakanja na delo za delavce, ki jim delodajalci (razen nekaterih izjem) ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Delavec, ki je na čakanju zaradi posledic poplav, je upravičen do nadomestila plače v višini 80 % osnove preteklih treh mesecev in najmanj v višini minimalne plače. Republika Slovenija bo zagotovila višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
  
• Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja povračila, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v izjemnih primerih. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.
• Prav tako mora delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plač zaradi uvedbe čakanja na delo, v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
• Delodajalec uveljavlja pravico do nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca. Delodajalec mora k vlogi predložiti še: izjavo, da zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem, dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo in izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

5. Enkratna solidarnostna pomoč:

• Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo v enem ali več zneskih izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se do višine 10.000 EUR ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja.
  
• Zakon predvideva možnost popravka predhodno predloženega obračuna davčnega odtegljaja, če je bila od prehodno izplačane enkratne solidarnostne pomoči izkazana previsoka davčna obveznost. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, tj. do 2. 10. 2023.
• Zakon predvideva kazni za prekrške, če delojemalec delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale zaradi poplav in plazov ali če delodajalec v nasprotju z ureditvijo izplača enkratno solidarnostno pomoč.

6. Pomoč samozaposlenim:

• Zakon predvideva možnost izplačila pomoči samozaposlenim (ter družbenikom in kmetom) za mesece od avgusta do decembra, ki zaradi posledic poplav ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, v višini 1.200 EUR na mesec, ki je oproščena vseh davkov in prispevkov.
  
• Pri ukrepu pomoči samozaposlenim je znižan pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči, in sicer bodo sedaj pomoč prejeli vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 % v 2023 glede na leto 2022.
• Upravičenec preko informacijskega sistema FURS vloži vlogo do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec, pri čemer predloži izjavo o izpolnjevanju zgornjih pogojev (predloga obrazca je objavljena na portalu eDavki) ter da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
• Zakon predvideva kazni za prekršek, če samozaposlena oseba predloži neresnično izjavo glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči.

7. Ugodnost glede koriščene davčne olajšave za investiranje

• Zavezancu po ZDDPO-2 in zavezancu po Zdoh-2, ki opravlja dejavnost in davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ki so mu poplava in plazovi uničili opremo, ki jo je kupil pred manj kot 3 leti in za vlaganje vanjo že uveljavljal davčno olajšavo za investiranje, ne bo treba povečati davčne osnove v višini koriščenja davčne olajšave, v obdobju uničenja, kar bi sicer moral storiti po veljavnih sistemskih zakonih o obdavčenju.
  

8. Olajšava za donacije:

• Zakon predvideva možnost dodatne olajšave za donacije oz. znižanje davčne osnove za celotni donirani znesek za podjetja in samostojne podjetnike (poleg obstoječe olajšave za donacije v ZDDPO-2 oziroma v ZDoh-2), ki bodo za namen sanacije škode po poplavah do 31. 12. 2023 donirali na poseben račun, ki ga je za ta namen odprla država (največ do višine davčne osnove).
  
• Za uveljavljanje olajšave se smiselno uporabljajo določbe ZDDPO-2 oziroma ZDoh-2.

9. Povračilo izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu

• Delodajalci, pri katerih njihovi delavci odpravljajo posledice poplav in plazov, so upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem, dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev obveznosti opravljanja drugega dela, vendar najdlje do 3. 9. 2023. To pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. 8. 2023, razen določenih izjem. Delodajalec je pri tem upravičen do povračila plače v celoti (bruto I), vendar največ do višine povprečne mesečne plače za mesec maj 2023.
  
• Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih plač z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 15 dneh od odreditve obveznosti opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov oz. v 15 dneh od uveljavitve interventnega zakona, če je obveznost opravljanja dela odredil pred uveljavitvijo tega zakona. Vlogi delodajalec predloži še izjavo, da je delavcem odredil obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, pisno odredbo ter dokazila, ki izkazujejo resničnost opravljanja drugega dela odpravljanja posledic poplav in plazov pri svojem delodajalcu in izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

10. Plačana odsotnost za prostovoljce:

• Prostovoljec, ki sodeluje pri sanaciji posledic poplav, ima pravico do plačane odsotnosti z dela do 7 delovnih dni, ki jo delodajalcu v celoti povrne država.
  
• Prostovoljec bo izkazal upravičenost do odsotnosti na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

11. Znižana stopnja DDV za nabavo gasilske opreme

• Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % za dobavo tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah.
  

12. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

• Občina lahko davčnemu zavezancu (tako fizični kot pravni osebi), ki mu je kot posledica poplav in plazov na nepremičnini nastala hujša škoda, določi izplačilo v celotni ali delni višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 za to nepremičnino. Upravičenec lahko ta sredstva porabi za odpravo posledic škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec.
  
• Občina na podlagi vloge zavezanca in potrdila o plačilu odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 z odločbo določi izplačilo v celotni ali delni višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 za to nepremičnino na podlagi kriterijev, ki jih sama določi.
• Če občina ugotovi, da je upravičenec predložil neresnične podatke, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec porabil sredstva za odpravo posledic škode v nasprotju z zakonom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

13. Ugodnejša davčna obravnava za fizične in pravne osebe

• Dohodki v obliki brezplačne uporabe nastanitvenih zmogljivosti ali v obliki zagotovitev nastanitve s plačilom znižane najemnine, ki ga prejmejo osebe, ki so bile zaradi utrpljene hujše škode na osebnem premoženju zaradi poplav in plazov primorane poiskati novo ali začasno nastanitev, se do konca leta 2024 ne štejejo za dohodek po ZDoh-2.
  
• Zavezancu po ZDDPO-2 ali zavezancu po ZDoh-2, ki opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se odhodki, ki so oziroma bodo nastali do konca leta 2024 zaradi zagotavljanja nastanitve zgoraj omenjenim osebam, pri ugotavljanju davčne osnove po ZDDPO-2 in ZDoh-2 upoštevajo kot davčno priznani.

14. Davčna razbremenitev kmetov zaradi poškodovanosti zemljišč

• Za leto 2023 se na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. 6. 2023.
  

15. Zbiranje in razdeljevanje sredstev v okviru gasilstva

• Prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, lahko za obdobje od 4. 8. 2023 do 31. 12. 2023 zbirajo in razdeljujejo finančna in druga sredstva fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, pri čemer prejemniki od navedenih sredstev ne bodo plačali dohodnine.
  

16. Začasni ukrep na področju bančnih posojil

• Ukrep zavezuje banke in hranilnice vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. Do odloga so upravičene tako pravne kot fizične osebe, vendar po določenih kriterijih glede na višino škode, ki so jo utrpeli.
  
• Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila najpozneje do 31. 12. 2023. Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi.

17. Možnost odloga plačila pri potrošniških kreditih

• Fizične osebe, ki so državljani in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, lahko uveljavljajo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki je nastala kot posledica poplav in plazov. Odlog se odobri za obdobje največ 24 mesecev.
  
• Kreditojemalec naslovi na dajalca kredita vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. 12. 2023. Dajalec kredita najpozneje v 8 dneh brezplačno odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki se sklene v obliki aneksa h kreditni pogodbi.

18. Možnost delodajalcev, da javna sredstva porabijo tudi za sanacijo škode zaradi poplav in plazov

• Delodajalcem, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom se do 31. 12. 2023 omogoča poraba javnih sredstev, ki jih vodijo na kontu 96, tudi za sanacijo nastale škode zaradi poplav in plazov v avgustu 2023.
  
• Upravičenec lahko sredstva za odpravo posledic škode po poplavah in plazovih porabi za odpravo posledic škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec.

19. Pospešitev postopkov, povezanih z zaposlovanjem in delom tujcev

• Tuji delavci v poklicih, ki jih na trgu dela primanjkuje in so nujno potrebni za odpravo posledic poplav in plazov, lahko pričnejo z delom na podlagi izdanega delovnega dovoljenja po mednarodnem sporazumu, ki se šteje kot soglasje za izdajo enotnega dovoljenja. Kadar ZRSZ ne izda delovnega dovoljenja na podlagi mednarodnih sporazumov z BiH in/ali Srbijo, izda soglasje k enotnem dovoljenju za prebivanje in delo.
  
• Tuji delavci bodo lahko prve tri mesece oz. do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, delo opravljali že na podlagi izdanega dovoljenja po mednarodnem sporazumu z BiH ali Srbijo oz. podanega soglasja ZRSZ in potrdila o vloženi vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, ki tujcu dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.

20. Ravnanje z odpadki

• Stroške ravnanja z odpadki, ki so jih kot posledico poplav in plazov zbrali izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, krije Republika Slovenija.
  
• Izvajalec javne službe ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo stroškov ravnanja z odpadki, s priloženimi dokazili, ki potrjujejo, da je bila obdelava odpadkov zagotovljena, ter akt občine, s katerim so bile potrjene cene ravnanja z odpadki. Ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi popolne dokumentacije izvajalcu javne službe plača račun in ga obvesti o plačilu.