Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih
Vlada Republike Slovenije je dne 20. 10. 2023 poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: »novela ZDR-1«). Predlog novele ZDR-1 predvideva uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko zakonodajo, in sicer z Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 06. 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji ter Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 06. 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Besedilo predloga novele ZDR-1 ne predstavlja nujno končnega osnutka besedila, saj bo vsebina predloga obravnavana še v Državnem zboru. Tekom obravnave se lahko vsebina določb z amandmaji spremeni. Državni zbor mora sprejeti novelo ZDR-1 do 15. 11. 2023, sicer Sloveniji grozi tožba s strani Evropske komisije zaradi ne prenosa direktiv.
Predlog uvaja dodatne spremembe tudi na drugih področjih. V nadaljevanju povzemamo glavno vsebino novih določb, ki jih vsebuje zadnja objavljena različica predloga.
Predvidene so spremembe na naslednjih področjih:
1. Oskrbovalski dopust: uvaja se dodatnih pet dni oskrbovalskega dopusta za oskrbo ali nego družinskih članov ali oseb, s katerimi delavec živi v skupnem gospodinjstvu, in ki potrebujejo obsežnejšo nego in podporo iz zdravstvenih razlogov. Delavci morajo obvestiti delodajalca o tej odsotnosti in predložiti dokazila.
2. Varstvo žrtev nasilja v družini: delavcu pripada pravica do petih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavec mora ob uveljavljanju te pravice obvestiti delodajalca in predložiti dokazila.
3. Pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga: dodajajo se dodatne postopkovne določbe vezane na pisno opozorilo delavcu pred odpovedjo in spreminjajo roki za izvedbo korakov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
4. Pravica do odklopa: Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. Predlog določa, da bo moral delodajalec v zvezi s tem sprejeti ustrezne ukrepe.
5. Institut spremembe pogodbe o zaposlitvi: Zakonski določbi se dodaja besedilo, da delavec lahko predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela. Delodajalec mora pisno utemeljiti svojo odločitev v 30 dneh.
6. Informacije o delovnem razmerju: Delodajalec mora delavcu v pisni obliki zagotoviti informacije o delovnem razmerju, dodajajo se nove obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi povezane s plačilom in pravico do usposabljanja.
7. Varstvo pred odpovedjo delavskih predstavnikov: če predstavnik delavcev uveljavlja nezakonitost odpovedi zaposlitve v sodnem postopku, predlog uvaja zadržanje učinkovanja odpovedi do odločitve v sporu na prvi stopnji, oziroma največ do 6 mesecev in višje nadomestilo v času, ko mu delodajalec prepove opravljati delo.
8. Poseben sklad za povračilo izplačanih nadomestil: Uvaja se možnost vzpostavitve posebnega sklada za povračilo izplačanih nadomestil delavcu, ko sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi bilo zakonito. Podrobnosti glede sklada se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
9. Spremembe na področju ureditve pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom: Delavcem z otrokom do osmega leta starosti se zagotavlja možnost predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Dodatno se uvaja možnost dela s krajšim delovnim časom za delavca, ki je žrtev nasilja v družini, za obdobje urejanja postopkov na institucijah in odpravljanja posledic nasilja.
10. Subsidiarna odgovornost v okviru podizvajalstva: Če delodajalec, ki je podizvajalec in izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti, delavcu za delo, opravljeno v okviru izvajanja te storitve, ne zagotovi plače v skladu z določbami ZDR-1, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren naročnik – to je pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec.
11. Spremembe glede agencijskega dela: agencijski delavci na čakanju bodo upravičeni do nadomestila v višini 80% osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, namesto do 70% minimalne plače kot velja sedaj. Agencijski delavec bo moral biti obveščen o uporabniku, pogojih dela in pravicah in obveznostih pri uporabniku.
Kako lahko EY pomaga?
Predvidene novosti lahko zaradi svoje obširnosti v praksi odprejo mnogo vprašanj glede implementacije v tekoče poslovanje in kako se nanje pripraviti. Pri EY vam lahko pomagamo pri iskanju rešitev in pripravi ukrepov tako z davčnega kot pravnega vidika. V primeru, da bi potrebovali naš nasvet, vam je naša ekipa pravnih in davčnih strokovnjakov na voljo.
Neposredno v vaš e-poštni predal
Ostanite na tekočem s pravnimi novicami in obvestili EY Slovenija.
