Podjetja bodo z izvajanjem transformacijskih načrtov nadaljevala po koncu najhujšega obdobja krize.
Pred krizo so podjetja transformacijo postavljala visoko na seznam prioritet. Številna podjetja so izvajanje tovrstnih načrtov ustavila, vendar bodo z njimi nadaljevala — z morda še večjim zagonom — ko se razmere umirijo. Spopadanje s krizo je najmočnejši razlog za spremembe — neželeni in nepričakovani pojav epidemije COVID-19 bo nemara na številne načine še povečal pomembnost transformacijskih strategij.
Upravljanje v času gospodarske krize terja operativni fokus na ohranjanju prihodkov. Načrtovanje okrevanja bo večji poudarek namenil spodbujanju dobičkonosnosti ter privabljanju in ohranjanju strank. Transformacija zahteva spremembo strategije, vendar mora tudi sama strategija vedno dopuščati možnost transformacije. Današnja okretnost, prilagodljivost in robustnost predstavljajo temelje jutrišnjega uspeha.
Pot v prihodnost bo temeljila na pospešenih strateških pregledih in pregledih portfeljev.
Na določeni točki bodo vodje podjetij prešli s kriznega upravljanja na strateške in portfeljske preglede, ki bodo služili kot temelji za načrtovanje prihodnosti. Podjetja so se prilagodila na poslovanje v svetu, ki se spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Ko se enkrat povrne občutek normalnosti, bodo podjetja ponovno naslovila običajne izzive, kot je na primer hitrejše lansiranje izdelkov in storitev na trg.
Start-up podjetja, ki se zoperstavljajo obstoječim poslovnim modelom v vseh panogah, spremembe regulatornih sistemov in spreminjajoča se pravila iger — glavna prioriteta bo ponovno postala potreba po spremembi, preoblikovanju in prerodu prihodnjih poslovnih temeljev.
Večina sodelujočih v raziskavi priznava, da bodo potrebni pogostejši portfeljski in strateški pregledi.
Portfeljski pregledi služijo kot temelj pri procesu dodeljevanja kapitala. Poleg tega bi podjetja morala določiti sredstva, ki so izpostavljena sistemskemu tveganju oziroma bi se lahko soočala s težavami rasti v prihodnosti, zaradi česar bi bilo nemara bolje, da so v lasti drugega podjetja oziroma sklada zasebnega kapitala.
Splošno poslovno strategijo določijo izvršni direktor in upravni odbor. Ta pogled od zgoraj navzdol lahko včasih privede do konflikta s procesom, ki poteka od spodaj navzgor, še posebej pri ocenjevanju sinergij ter vrednotenju poslovnih enot kot samostojnih enot ali potencialnih odsvojitev. Pogost razlog za to je neobjektivnost vodstva poslovne enote, ki je sicer razumljiva, vendar predstavlja oviro pri pridobivanju celostne podobe o podjetju, kar je tudi namen strateškega pregleda.
- Neprekinjen proces strateških in portfeljskih pregledov bo podjetjem omogočil hitrejše odkrivanje področja rasti kot tudi področja neučinkovitega delovanja. Na ta način se bodo podjetja lahko po potrebi pripravila na odsvojitev in ponovno investicijo. Odsvojitev sredstev v težavah je značilna za obdobja tekom krize in kriznega okrevanja, pričakujemo pa jih lahko tudi po krizi COVID-19.
- Številna podjetja ugotavljajo, da še včerajšnji tekmeci ne predstavljajo več največje grožnje njihovim načrtom za prihodnjo rast. Jasno je, da nihče ni predvidel trenutne globalne zdravstvene krize, vendar bodo podjetja, ki bodo razumela razvijajoče se panožne ekosisteme in hitreje identificirala prihajajoče izzive z ustreznimi investicijami bolje zaščitila svoje trenutno delovanje. Nadalje bodo lahko identificirala tudi področja, ki zahtevajo takojšnjo pozornost, ter prevzela rastoča podjetja na začetku njihove poti.
- Podjetja za učinkovite preglede portfeljev vedno potrebujejo kvalitetne podatke. V kolikor bodo želela priti do edinstvenih uvidov in spoznanj, bodo podjetja morala združiti svoje interne podatke z najkakovostnejšimi zunanjimi ocenami trga. Prav tako bodo potrebovala orodja in tehnologije, s katerimi bodo lahko preučila scenarije za prihodnost posameznih poslovnih enot ter celotnega portfelja.
- Spremembe prihajajo vse hitreje, kar tudi otežuje napovedovanje prihodnosti. S pristopom, ki vključuje več možnih scenarijev, lahko podjetja identificirajo potencialne priložnosti in že danes začnejo prilagajati svoje načrte. Vse večja negotovost okoli razvoja in rasti trgov namreč podjetja sili, da v svoje preglede vključijo vse oddelke v podjetju. To jim bo omogočilo, da pod vprašaj postavijo svoje dosedanje predpostavke in razmislijo o temeljnih vprašanjih glede prihodnosti poslovanja.
Podjetja bodo ponovno pretehtala, preoblikovala ter preobrazila svoje poslovanje.
Vodstva podjetij, ki bodo razmišljala o prihodnosti po krizi, bodo med prioritete postavila spremembe pri dodeljevanju kapitala kot tudi učinkovitejše merjenje donosnosti in kapitalske učinkovitosti. Učinkovitost dodeljevanja kapitala lahko pospeši ali zavre poslovno uspešnost, ključno vpliva na sposobnost prilagajanja na novo okolje ter zagotovi dodaten kapital za investicije v bodoče priložnosti za rast.
Podjetja v vseh panogah se bodo morala še naprej soočati z motečimi dejavniki, kot so konvergenca panog, geopolitična negotovost, spreminjajoči se regulatorni režimi in pomembne spremembe vedenja potrošnikov spričo novih tehnologij. Našteti dejavniki podjetja silijo h hitremu razvoju. S pomočjo boljših podatkov pa vodje podjetij pridobivajo bolj celostno razumevanje medsebojno povezanih vzrokov sprememb na lastnem kot tudi povezanih trgih. To jim omogoča pripravo boljših modelov za spremembe v prihodnosti ter hitrejšo pripravo na potrebne ukrepe.
Vodje podjetij prav tako načrtujejo obnoviti kapital s pomočjo odsvojitev in prevzemov, ki bodo temeljili na podlagi rezultatov strateških pregledov in pregledov portfeljev. Trenutne razmere na trgu so veliko bolj zahtevne, kot so bile le dva meseca nazaj, vendar še ni jasno, ali so trgi zaprti za namene zbiranja finančnih sredstev za prevzeme. Zaradi stalno spreminjajočega se okolja je zato priporočljivo, da podjetja stalno pregledujejo svoj portfelj in z odsvojitvami zbirajo kapital.
Ko se bodo razmere vrnile v ustaljene tirnice, bodo podjetja med prioritete uvrstile tudi nove priložnosti za organsko rast in nove investicije v digitalne tehnologije. Podjetja že nekaj časa načrtujejo spremembe svojih ekosistemov z iskanjem bolj inovativnih poslovnih modelov in sodelovanj, ki bi jim omogočila vstop na nove trge in do novih strank. Podjetja bodo preoblikovala tudi portfelje in prilagodila svojo vizijo prihodnosti v svetu, ki postaja vse bolj odvisen od virtualnih transakcij. Uvedla bodo torej spremembe, ki jim bodo omogočile poslovanje v digitalnem in vse hitrejšem svetu. Četudi COVID-19 predstavlja pomembno oviro na tej poti, končni cilj ostaja nespremenjen.
Povzetek
Naša raziskava razkriva, da več kot polovica vodstev podjetij pričakuje okrevanje v obliki črke U in povratek »normalnega« stanja gospodarske aktivnosti proti koncu leta 2021. Čeprav je pandemija povzročila motnje, kakršnih še nismo videli, je pomembno dejstvo, da vodstvo podjetij kot glavne vzroke za transformacijo še vedno vidijo sile konvergence, digitalni napredek in tehnologije, ki spreminjajo vedenje potrošnikov. To pomeni, da dolgoročne strategije in načrti za portfeljske preglede ostajajo stalnica in lahko celo postanejo še bolj pomembni, saj kriza prinaša tudi priložnosti za prevzeme.
